-
Izzivi pri izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč na domu v občini Pivka v času epidemije covid-19 : magistrsko deloUcin Mrković, TinaV magistrski nalogi sem proučevala izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu v prvih treh valovih epidemije. Prikazala sem stališče izvajalcev pomoči in tudi uporabnikov. Ta tema je ... spodbudila razmišljanje o tem, kako izkušnjo z epidemijo vidijo izvajalci pomoči na domu, hkrati pa sem želela pridobiti tudi informacije o tem, kakšne posledice je pustila med vključenimi v storitev. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila in pojasnila ključne teme, ki so se mi zdele primerne za obravnavano področje. Osredotočila sem se na izvajanje socialne oskrbe v kontekstu dolgotrajne oskrbe in na socialno delo v času epidemije ter predstavila storitev pomoč na domu in izvajalce/-ke storitve, demografske spremembe, proces staranja ter potrebe starih ljudi. Nalogo sem usmerila predvsem na izkušnjo nove, izredne situacije, poglavitne težave in na kakšen način so se z njimi spoprijemali izvajalci in uporabniki, v primeru, da je do njih prihajalo; kako in na kakšen način so se socialne oskrbovalke soočale s spremembami in sprejetimi ukrepi pri svojem že tako zahtevnem delu, katere so bile bistvene spremembe in omejitve, ki so jih morale skladno z veljavnimi odloki in protokoli upoštevati; kakšne občutke ali stike so doživljale ob neposrednih stikih z uporabniki v njihovem okolju in obratno, ter kako so se z epidemijo soočali uporabniki, za katere so bile izvajalke glavni viri podpore in pomoči, ki so jih uporabljali v krizni situaciji, kako so se njihovi občutki med soočanjem z epidemiološko situacijo spreminjali ter kakšen vpliv ali posledice je epidemija pustila na kakovosti življenja starejših posameznikov – v tem primeru tistih, ki v domačem okolju nimajo možnosti, da bi čez dan zanje skrb prevzel kdo od svojcev in morajo za vzdrževanje kakovosti življenja uporabljati pomoč v okviru navedene storitve. V empiričnem delu naloge sem podrobneje predstavila in analizirala izvedeno raziskavo. Ugotovitve kažejo, da so se tako oskrbovalke kot tudi uporabniki ob pojavu novega virusa soočali z občutki strahu – predvsem pred okužbo ali prenosom te na druge, sebi bližnje. Pri soočanju s stiskami in strahovi so se socialne oskrbovalke pogosto obračale na koordinatorko pomoči na domu, ki je zaposlena na centru za socialno delo in je bila na voljo za pogovor ter razbremenitev. Svoje dileme in vprašanja pa so razreševale tudi znotraj kolektiva in si bile druga drugi v oporo. Uporabniki so temeljni vir pomoči prepoznali v obiskih socialnih oskrbovalk, ki so jim nudile podporo v obliki razbremenilnega pogovora, pomembni podporni členi pa so bili tudi njihovi družinski člani in svojci. V času epidemije je bilo izvajanje storitve prilagojeno takratnim razmeram in omejeno le na najnujnejše dejavnosti, kot so nega, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih ter razvoz toplega obroka. Skladno z vsemi omejitvami so tako izvajalci kot uporabniki prepoznali številne spremembe, vezane na izvajanje pomoči na domu, ki so se pokazale med epidemijo. Socialne oskrbovalke so s prilagojenim načinom dela zaznale posamezne izzive, s katerimi so se morale soočiti. Opravljanje delovnih nalog z zaščitno opremo in pri tem dosledno upoštevanje navodil in ukrepov je bilo zanje še bolj naporno ter obremenjujoče. Skrajšal se je čas obiska pri posameznem starostniku, saj so več časa porabile za ustrezno rabo zaščitne opreme, zato so ga manj namenile uporabnikom. Starostniki so bili prikrajšani za družabništvo in spremstvo, spremembe pa so beležili tudi pri prinašanju obrokov. Kljub vsemu pa svoje izkušnje niso opredelili kot negativne ali pretirano obremenjujoče. Z organizacijo dela so bili tudi v času kadrovsko okrnjene ekipe oskrbovalk zadovoljni, prihodov oskrbovalk kljub paniki in strahu, ki sta vladala v družbi, niso zavračali, ampak so jih sprejeli brez vsakršnih zadržkov. Tudi vzdrževanje socialne distance in zadrževanje v domačem okolju so uporabniki pozitivno sprejeli ter to prepoznali kot prispevek h krepitvi in večji medsebojni povezanosti med družinskimi člani.Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasleZaložništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Ucin Mrković], 2022Jezik - slovenskiCOBISS.SI-ID - 148524803
Avtor
Ucin Mrković, Tina
Drugi avtorji
Zorn, Jelka, 1971-
Teme
starost |
stari ljudje |
dolgotrajna oskrba |
pomoč na domu |
socialne oskrbovalke |
socialno delo |
oskrba v skupnosti |
epidemija covid-19 |
elderly |
old age |
long-term care |
help at home |
social caregivers |
social work |
community geriatrics |
Covid-19
Knjižnica/institucija |
Kraj | Akronim | Za izposojo | Druga zaloga |
---|---|---|---|---|
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana | Ljubljana | VSSDLJ |
ni za izposojo 1 izv.
|
Vnos na polico
Trajna povezava
- URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto | Faktor vpliva | Izdaja | Kategorija | Razvrstitev | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Baze podatkov, v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov | Področje | Leto |
---|
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev | Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS |
---|---|
Ucin Mrković, Tina | |
Zorn, Jelka, 1971- | 23048 |
Izberite prevzemno mesto:
Prevzem gradiva po pošti
Obvestilo
Gesla v Splošnem geslovniku COBISS
Izbira mesta prevzema
Mesto prevzema | Status gradiva | Rezervacija |
---|
Prosimo, počakajte trenutek.