VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Spodbujanje otrokove verbalizacije [Elektronski vir] = Encouraging a child's verbalization : magistrsko delo
    Prosen, Urban, vzgojitelj
    V magistrskem delu sem raziskoval otrokovo verbalizacijo in njeno spodbujanje z različnih vidikov oz. dejavnikov. Teoretični del je sestavljen iz šestih temeljnih poglavij: Jezik in govor, Razvoj ... govora predšolskega otroka, Dejavniki, ki vplivajo na otrokov govorni razvoj, Vloga odraslega v otrokovem govornem razvoju, Razvoj dvojezičnosti v zgodnjem otroštvu ter Vrtec in logoped. Našteta poglavja so sestavljena iz več podpoglavij, v katerih sem se osredinil na jezikovno inteligentnost in sporazumevalno jezikovno zmožnost, stopnje govora, dejavnike, ki vplivajo na otrokov govorni razvoj, vlogo vzgojitelja in njegovo komunikacijo, značilnosti vzporednega učenja dveh jezikov, vlogo logopeda v vrtcu itn. V nadaljevanju sledi empirični del, v katerem je predstavljena raziskava, ki sem jo izvedel s spletnim anketnim vprašalnikom. Raziskoval sem kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok na jezikovnem področju, njihovo inovativnost ter načine in metode dela, s katerimi spodbujajo otrokovo verbalizacijo. Skušal sem izvedeti, na kakšen način se strokovni delavci najpogosteje izobražujejo, katerih izobraževanj na področju jezika so se že udeležili ter kakšen pomen ima po njihovem mnenju prostor za spodbujanje otrokove verbalizacije. Z deskriptivno lestvico sem skušal izvedeti, kakšen pomen dajejo vzgojitelji posameznim dejavnikom za spodbujanje otrokove verbalizacije, na koncu pa sem se osredinil še na pomembnost vključevanja logopeda v predšolsko obdobje ter sodelovanje z vzgojiteljem. V raziskavi sem uporabil kvantitativni pristop s kavzalno-neeksperimentalno raziskovalno metodo. Izsledki raziskave kažejo, da se za spodbujanje verbalizacije največ anketiranih vzgojiteljev po potrebi individualno posveča otrokom, pri tem pa sledijo Kurikulumu za vrtce. 7 % anketiranih vzgojiteljev meni, da so nadpovprečno usposobljeni na jezikovnem področju, kar sami potrjujejo z udeleževanjem na različnih izobraževanjih s področja jezika, med katerimi so najpogosteje izpostavili predavanja dr. Martine Ozbič, delavnice v okviru Gingo Talk, projekt Ciciuhec ter Mala šola logopedije. Izsledki raziskav so pokazali, da anketirani vzgojitelji verbalizacijo najpogosteje spodbujajo z metodo pogovora, poslušanja, pripovedovanja, opisovanja, utemeljevanja, demonstracije, branja ter projektnega dela. Pri interpretiranju naštetih dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo verbalizacijo, sem ugotovil, da so anketiranci največjo vlogo pripisali spodbujanju pogovora in razprav, otrokovemu zdravemu razvoju, poznavanju strategij za spodbujanje verbalizacije, jezikovnim dejavnostim, dobri klimi v oddelku ter vlogi vzgojitelja, najmanjšo pomembnost za spodbujanje otrokove verbalizacije pa so pripisali vlogi homogenih oddelkov. Ugotovil sem, da se anketirani strokovni delavci zavedajo pomembnosti vloge logopeda v vrtcu, žal pa so pridobljeni odgovori potrdili, da je logoped prisoten v zelo malo vrtcih. Predvidevam, da bodo ugotovitve magistrskega dela pripomogle k zavedanju o pomembnosti vzgojiteljeve vloge pri spodbujanju otrokove verbalizacije.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Prosen], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 150928387

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico