VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
Celotno besedilo
  • Holocenska transgresija in tektonska aktivnost v sedimentnem zapisu Tržaškega zaliva : doktorska disertacija
    Novak, Ana, geologinja
    Hiter dvig višine morske gladine po zadnjem glacialnem višku je povzročil hitre migracije in spreminjanje sedimentacijskih okolij današnjih plitvih kontinentalnih šelfov. V severnem delu Jadranskega ... morja je zadnja transgresija poplavila obsežno aluvialno ravnico reke Pad ter njenih apeninskih, alpskih in dinarskih pritokov. Skrajni severovzhodni del Jadranskega morja predstavlja Tržaški zaliv, kjer je holocenska sprememba iz rečnih v plitvomorska sedimentacijska okolja že bila dokazana na podlagi manjšega števila sedimentnih jeder. Ker se v zadnjih desetletjih za raziskovanje sedimentov morskega dna pogosto uporabljajo visokoločljive geofizikalne metode, smo jih v okviru disertacije želeli uporabiti za raziskovanje holocenske transgresije na območju Tržaškega zaliva. Uporaba teh metod, predvsem podpovršinskega sonarja, nam je omogočila korelacijo akustičnega ter sedimentnega faciesa različnih poznokvartarnih sedimentov morskega dna. Poleg tega smo visokoločljivo akustično in seizmično profiliranje sedimentov morskega dna uporabili za preučevanje tektonske aktivnosti v zalivu, določanje debeline holocenskih morskih sedimentov ter za določanje hitrosti potovanja zvoka v tanjših zaporedjih poznokvartarnih sedimentov. Ugotovili smo, da v Tržaškem zalivu kopenske, transgresijske in morske sedimente morskega dna lahko ločimo na podlagi njihovega akustičnega faciesa. V primeru kopenskih sedimentov lahko z uporabo geofizikalnih podatkov in vzorcev sedimenta sklepamo tudi na njihovo sedimentacijsko okolje. Na podlagi datacij preučevanih sedimentov smo ugotovili, da je rečna sedimentacija na raziskovanem območju potekala najmanj do mlajšega dryasa, transgresija pa je nastopila v zgodnjem holocenu. Neposrednih indikatorjev tektonske aktivnosti na raziskovanem območju nismo našli, smo pa v sedimentih morskega dna kot geomorfni indikator tektonske aktivnosti prepoznali poznopleistocenska rečna korita. Slednja kažejo, da recentni izmerjeni vertikalni premiki površja niso izraženi v dolgoročnem sedimentnem zapisu, kar nakazuje, da so izmerjeni vertikalni premiki na slovenski obali posledica deformacije površja nad zataknjenim prelomom. Debelina holocenskih morskih sedimentov v zalivu je precej spremenljiva, v splošnem pa velja, da se sedimentno zaporedje tanjša z oddaljenostjo od obalnih območij, za katera so značilna najdebelejša zaporedja. Holocenski morski sedimenti v slovenskem morju praviloma presegajo debelino petih metrov. Hitrost potovanja zvoka skozi tanjša, do dvajset metrov debela, zaporedja poznokvartarnih sedimentov je v največji meri odvisna od zrnavosti. Poleg tega ima na hitrost zvoka velik vpliv tudi morebitna prisotnosti plinov v sedimentu.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Novak], 2020
    Jezik - slovenski, angleški
    COBISS.SI-ID - 1548638
Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Ljubljana CTK na dom 1 izv.
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Ljubljana NTFGEO na dom 1 izv.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Ljubljana FGGLJ v čitalnico 1 izv.
Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Ljubljana GEOZS v čitalnico 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...