VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Družbena dinamika v času globalizacije - vrednote v nekaterih družbah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope : doktorska disertacija
    Klanjšek, Rudi
    Pričujoča študija v okviru sociologije družbenih sprememb obravnava dinamiko nekaterih družb Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki so v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja stopile na pot hitrega ... institucionalnega preoblikovanja v smeri vzpostavitve liberalnih, tržno urejenih demokracij. Delo je v grobem razdeljeno na tri dele. Prvi, splošnoteoretski, služi kot konceptualna podlaga in obravnava poleg nekaterih, za to delo ključnih pojmov, kot so napredek, kultura, vrednota, tudi nekatera temeljna vprašanja, ki se nanašajo na to, kaj družbena sprememba je, kaj je tisto, kar te spremembe poganja, kateri so mehanizmi, nosilci in vzorci sprememb. Drugi del obravnava fenomen kolapsa socializma v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi, kjer je največ poudarka dano razpravam, ki se ukvarjajo z nenadnostjo samega kolapsa, vključujoč implikacije, ki so jih transformacijski procesi imeli na samo družboslovno, predvsem pa na sociološko znanost. Tretji, empirično in predvsem vsebinsko ožje naravnan preko spoznanj prvega in drugega dela v longitudinalni in medkultumi perspektivi obravnava družbeno dinamiko tranzicijskih družb, natančneje dinamiko nekaterih stališč in vrednotnih orientacij v nekaterih družbah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki so se v preteklem desetletju in pol nahajale v obdobju prehoda. V tem pogledu se skuša osvetliti problematika, ki se nanaša na dve, znotraj polja "tranzitologije" ključni tezi: prva se navezuje na tezo o signifikantnih razlikah med vzhodom in zahodom, ki jo v svoji skrajni obliki pooseblja diskurz o drugačnem "srcu vzhoda", druga pa na večkrat izpostavljeno diverziteto tranzicijskih poti. Tozadevno je na osnovi pričujoče raziskave mogoče izdvojiti nekaj zanimivih ugotovitev in sklepov. Prvič, čeprav v primeru medregijskih primerjav (v smislu "vzhod-zahod") ni bilo mogoče spregledati razlik (predvsem v smislu tistega, kar se v okviru klasične sociološke teorije pojmuje kot tradicionalizem), ki jih je nedvomno mogoče pripisati vplivu specifičnih kulturnozgodovinskih kontekstov in splošni, nižji ravni ekonomske razvitosti, se je v kontekstu nekaterih kazalnikov pokazalo: a) da so te razlike v določenih primerih manjše (npr. odnos do nekaterih elementov protestantske etike, odnos do vpliva religijskih vodij na volilno voljo, pomembnost družine, odnos do zaposlenih mater, raven pripravljenosti za politično participacijo), kot pa gre sklepati iz nekaterih teoretskih razmišljanj; b) da se te razlike v nekaterih dimenzijah, gledano longitudinalno, zmanjšujejo. Povedano drugače, longitudinalne primerjave med agregatoma, ki sta bila v delu poenostavljeno poimenovana "Tranzicijska Evropa" (TE) in "Zahodna Evropa" (ZE), so poleg istosmernosti premikov v okviru nekaterih indikatorjev (npr. vrednoteprotestantske etike, občutek kontrole, odnos do institucije zakona, primernost enostarševstva, odnos do vloge žensk, odnos do splava, tolerantnostdo drugače mislečih) razkrile tudi določeno stopnjo konvergentnosti (npr. odnos do nekaterih elementov protestantske etike). Drugič, v kontekstu meddružbenih primerjav (raven "vzhod-vzhod") je bilo, kljub opaznim razlikam med samimi družbami, mogoče prepoznati relativno homogen vzorec premikov, ki je bil v večini primerov skladen s temeljnimi izhodišči teorije modernizacije. Tako je bilo v praktično vseh tranzicijskih družbah mogoče opaziti določeno stopnjo skladnosti med gibanji indikatorjev ekonomske aktivnosti in nekaterimi, v študiji opazovanimi indikatorji. Konkretno, pokazalo se je, da je upad ekonomske aktivnosti, skupaj s porastom brezposelnosti in neenakosti imel neposreden in do neke mere predviden vpliv na npr. občutek varnosti, ki je, kot je to bilo ugotovljeno v okviru drugih študij korelat religioznosti (Norris in Inglehart, 2006) in "rnaterialistične orientacije" (prim. Inglehart, 1997; Inglehart in Baker, 2000). Mogoče je torej govoriti o določeni stopnji predvidljivosti družbenih izidov, ki pa, kot to kažejo rezultati v primeru dimenzije materializma, nimajo vedno progresivnega oziroma lineamega značaja. Tretjič, pokazalo se je, da o določeni stopnji predvidljivosti ne gre govoriti zgolj v kontekstu ekonomskih kategorij, temveč tudi v primeru, ko družba stopi na pot pluralizacije in demokratizacije javnih in političnih prostorov. Pokazalo se je, da imajo ti procesi signifikanten vpliv na mikrosvetove, tj. na vrednote in delovanje posameznikov, ki so s kolapsom enopartijskih sistemov in dirigiranega gospodarstva v določenih družbenih sferah pridobili več prostora in možnosti za avtonomno delovanje. Konkretno, rezultati pričujoče študije so pokazali, da se je v praktično vseh, v študiji analiziranih družbah TE, povečal občutek možnosti izbire in kontrole, da se je povečala raven prakticiranja nekaterih, prej stigmatiziranih praks (npr. obiskovanje religijskih obredov); da se je efekt procesa razširjanja polja družbenega delovanja odrazil v porastu religioznosti, ki ga je poleg odziva na razkroj sistema socialnih mrež, mogoče dojemati tudi v kontekstu na novo vzpostavljenih možnosti za razkritja, tj. v kontekstu nekakšne "normalizacije" stanja. Nadalje, rezultati študije na primeru analiz nekaterih tranzicijskih družb v določenih vidikih potrjujejo temeljno izhodišče teorije modernizacije oziroma tezo o koherentnih premikih v sferi vrednotnih orientacij v primeru, ko se v družbi odvijajo določene družbenoekonomske spremembe (tu se ima v mislih proces demokratizacije, predvsem pa proces ekonomskega razvoja), ne glede na kulturno zapuščino posameznih družb.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [S. l. : R. Klanjšek], 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 15569160

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico