VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Analiza vplivov tesnosti stavbnega ovoja in naravnega prezračevanja na koncentracijo delcev v notranjem zraku stavb : magistrsko delo št.: 58/II.ST = Analysis of the effects of airtightness and natural ventilation on the concentration of particles in the indoor air : master thesis no.: 58/II. ST
    Božič, Tajda, 1996-
    V raziskavi obravnavamo vpliv tesnosti stavbnega ovoja na koncentracijo delcev velikosti od 10 do 1000 nm, ki se v stavbo nekontrolirano infiltrirajo iz zunanjega zraka. Na osnovi gradbeno-tehničnih ... karakteristik smo izbrali dve stavbi, od katerih ima stavba 1 nižjo zrakotesnost ovoja (S1-NT), stavba 2 pa višjo zrakotesnost ovoja (S2-VT). V vsaki stavbi smo v izbranem testnem prostoru kontinuirno merili številčne koncentracije delcev po en teden v neogrevalni in ogrevalni sezoni. V zunanjem zraku je glavni vir delcev v neogrevalni sezoni promet, v ogrevalni sezoni pa promet in kurišča. Ker sta nas v prostoru zanimali predvsem koncentracija različno velikih delcev zunanjega izvora in hitrost njihove infiltracije, smo notranje izvore delcev zmanjšali na minimum (v prostor je vstopala ena oseba le v času odpiranja in zapiranja okna). Pri vseh enotedenskih meritvah v prostoru smo uporabili enoten način odpiranja in zapiranja okna. Pri vrednotenju podatkov smo se osredotočili na obdobja, ko je bilo okno zaprto, in za ta obdobja izračunali številčne koncentracije delcev (CN je število delcev v cm–3) štirih frakcij (premer v nm: <100, 100–200, 201–500, >500). Dodatno smo v prostoru spremljali še koncentracijo radona (CRn) in ogljikovega dioksida (CCO2), ki sta kazalnika učinkovitosti prezračevanja, ter temperaturo (Tin). V neposredni bližini testnega prostora smo v zunanjem zraku sočasno spremljali temperaturo (Tout), tlak (p), hitrost vetra (v), padavine (P) in CRn. Po metodi s sledilnim plinom CO2 smo izračunali zrakotesnost obeh testnih prostorov. Potrdili smo, da ima stavba 1 manj zrakotesen stavbni ovoj (Ninf = 0,40 h–1) kot stavba 2 (Ninf = 0,23 h–1). V obdobjih, ko je bilo okno zaprto, so povprečne številčne koncentracije delcev naslednje: (i) v S1-NT v neogrevalni sezoni CN <100 = 1276 cm–3, CN 101–200 = 957 cm–3, CN 201–500 = 408 cm–3, CN >500 = 6 cm–3 in v ogrevalni sezoni CN <100 = 2622 cm–3, CN 101–200 = 1119 cm–3, CN 201–500 = 309 cm–3, CN >500 = 11 cm–3; (ii) v S2-VT v neogrevalni sezoni CN <100 = 2060 cm–3, CN 101–200 = 901 cm–3, CN 201–500 = 311 cm–3, CN >500 = 5 cm–3 in v ogrevalni sezoni CN <100 = 4054 cm–3, CN 101–200 = 2558 cm–3, CN 201–500 = 643 cm–3, CN >500 = 13 cm–3. V stavbi 1 so koncentracije delcev v ogrevalni sezoni višje kot v neogrevalni sezoni le pri določenih frakcijah, medtem ko so v stavbi 2 v ogrevalni sezoni znatno višje kot v neogrevalni v vseh frakcijah. Iz navedenih rezultatov razberemo tudi, da so v ogrevalni sezoni koncentracije delcev višje v stavbi 2 kot v stavbi 1, kar kaže na dobro infiltracijo delcev tudi skozi bolj zrakotesen ovoj, ki ga ima stavba 2. Izračunali smo hitrost infiltracije in ugotovili, da koncentracija delcev <100 nm najhitreje naraste iz minimalne na maksimalno vrednost (S1-NT: ?t = 3,8–5,4 h; S2-VT: ?t = 7,3–3,4 h), kar nakazuje na to, da med vsemi frakcijami najhitreje prehajajo skozi ovoj stavbe. Če smo delcem izpostavljeni daljše obdobje, negativno vplivajo na naše zdravje. Glede na to, da ljudje večino svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, je poznavanje koncentracij delcev v zunanjem zraku in razumevanje njihovega prehoda iz zunanjega zraka v notranje okolje skozi ovoj stavbe ključnega pomena pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje stanja.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Božič], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 155717635

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Ljubljana FGGLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...