VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Potenciali sodelovanja knjižnic, arhivov in muzejev kot dediščinskih ustanov pri ohranjanju kulturne dediščine : doktorska disertacija
    Zorko, Teja
    Kulturna dediščina velja kot skupna presečna množica t. i. dediščinskih ustanov, knjižnic, arhivov in muzejev (KAM). Tematika povezovanja teh ustanov je v tujini že dolgo aktualna tema, ki jo ... spodbujajo različne družbene spremembe, pa tudi upravno-finančne tendence in odločitve kulturnih politik. V zadnjih desetih letih so razprave postale bolj kontinuirane in fokusirane, delno zaradi vzpostavitve nekaterih vladnih mehanizmov financiranja in upravljanja virov kulturne dediščine v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji, ki so sodelovanja KAM pomembno spodbudili. V Sloveniji medinstitucionalnih povezav na to temo nimamo, vsaka od KAM ustanov je zamejena v svoje lastne ločene okvire, kar ilustrira že bežen pregled osnovne zakonodaje, ki ureja vsako posamezno področje. Kljub temu pa že hiter pregled vizij razvoja oz. aspiracij posameznih KAM disciplin kaže, da vse tri odražajo podobne težnje, s katerimi se odzivajo na potrebe družbe, kakor jih zaznavajo, v ospredje stopa njihovo zavedanje pomena za skupnost, kakor morda tudi strah, da ne bi posamezne od KAM ustanov svoje vloge v družbi začele izgubljati. Namreč podobne vizije razvoja, kot si jih zadajajo muzealci, zasledimo tudi v aktualnih teoretičnih načelih splošnih knjižnic, ki svoj fokus vse bolj usmerjajo na uporabnika oz. dobrobit lokalne skupnosti, kar odraža program proaktivne knjižnice v lokalnem okolju, o uporabniškem vidiku delovanja razmišljajo tudi arhivi. Kulturna dediščina se kaže kot eno od orodij za reševanje trenutne družbene situacije, muzeji kot temeljne dediščinske ustanove (enako lahko rečemo tudi za knjižnice in arhive) pa sprejemajo vlogo družbenih katalizatorjev, ki družbo oblikujejo in jo demokratizirajo. Kljub vse bolj podobnim ciljem pa slovenske KAM institucije ostajajo še povsem zamejene v lastne ločene »silose«, ki jih v tujini pod različnimi vplivi in na različnih nivojih že presegajo in to v dovolj raznolikih razponih, da je v teoretičnih razpravah nastala potreba po tehtnejšem razločevanju kolaboracijskih procesov. S pomočjo teoretičnega modela sodelovalnega kontinuuma je omogočeno natančnejše razločevanje med mnogimi disparatnimi vidiki sodelovanja (od kontakta, preko kooperacije, koordinacije, kolaboracije, do konvergence), saj je termin sodelovanje pogosto uporabljen na preveč ohlapen in nekonsistenten način. V disertaciji smo podali pregled izbranih tujih virov in zaznali dva poglavitna tokova KAM povezovanj, ki smo ju poimenovali anglosaksonski in evropski pojmovni okvir ter izpostavili njune poglavitne značilnosti. Intenzivno združevanje KAM na način medinstitucionalnega zlitja v tistih okoljih v tujini, kjer so se za takšne prakse odločili na nivoju kulturnih politik, nima nujno izključno dobrih učinkov, temveč lahko celo vodi v okrnitev katere od strokovnih disciplin ali v osiromašenje katere od posameznih komponent njihovega delovanja. Iz teh ugotovitev izhaja, da je potrebno ohraniti samostojna jedra posameznih disciplin, ki pa se v določenih posameznih segmentih svojega delovanja in organizacije lahko konsenzualno medsebojno povezujejo ali celo povsem poenotijo, bodisi da bi si zmanjšale stroške, optimizirale kadrovske vire ali enostavno ponudile boljšo storitev. Dobrodejni učinki integracije se lahko skrivajo v plasti dodane vrednosti, ki deluje harmonično z obstoječimi funkcijami, npr. integrirana razstavna dejavnost, integriran digitalni repozitorij, integrirane storitvene točke, vendar naj globlje organizacijske plasti obdržijo obstoječi format zbirke in institucionalno integriteto. V nadaljevanju smo podali pregled KAM sodelovanj v slovenski strokovni literaturi ter ga osvetlili z različnih vidikov, ki smo jih zaznali. Izpostavili smo vidik upravljanja zbirk, vidik digitalizacije ter splošni vidik, osvetlili zakonodajo, relevantno za dediščinske ustanove, ter uvedli razmislek o ustanovah KAM v javni sferi. Kot teoretični okvir smo vpeljali model organizacijskega učenja. Znotraj takšnega teoretičnega okvirja se KAM kažejo kot potencialni partnerji znotraj širšega omrežja dediščinskih institucij, ki si lahko izmenjujejo znanja in izkušnje s pomočjo visoke absorbcijske sposobnosti podobnih dediščinskih temeljnih znanj, vendar različnih specializacij vsake posamezne discipline, in s skupnim sistemskim mišljenjem ter podpiranjem pri dinamičnem prilagajanju kompetenc glede na spremembe družbenih okoliščin, ki na vse partnerje v omrežju relativno podobno učinkujejo. Pri vzpostavljanju teoretskega okvirja nas je zanimal predvsem družbeni in organizacijski vidik KAM kot javnega prostora, ne pa informacijski vidik. Čeprav digitalne tehnologije v marsičem olajšujejo dostop do sodelovanja, obenem tudi zameglijo jasen pregled, kako KAM ustanove konstruirajo in ustvarjajo konvergence znotraj fizičnega dediščinskega okolja. Sledili smo priporočilu, da niso tehnološki sistemi tisti, ki ustvarjajo konvergence, temveč ljudje, ki konvergirajo svoje miselne sisteme in posledično organizacijske vrednote. Skladno s to predpostavko smo v okviru različnih študij primera ustreznih KAM entitet in s pomočjo intervjujev kompetentnih KAM strokovnjakov raziskovali potencialne možnosti sodelovanj KAM v Sloveniji. Pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj smo izhajali iz predpostavke, da KAM na načelni ravni prepoznavajo potrebnost ali celo nujnost večjega medsebojnega sodelovanja zlasti na področju kulturne dediščine, kar bi v Sloveniji pomenilo preseganje dosedanjih okvirov, kakor jih zastavlja zakonodaja. Izhajajoč iz temeljnega raziskovalnega problema smo oblikovali dve ključni raziskovalni vprašanji, eno ustreza spoznavno-teoretskemu vidiku disertacije, drugo pa aplikativnemu: analizirati obstoječe stanje sodelovanja KAM ustanov v Sloveniji na področju kulturne dediščine glede na teoretsko že opredeljeni petfazni sodelovalni kontinuum ter ugotoviti, katere so potencialno najbolj primerne možnosti oziroma oblike sodelovanja KAM v Sloveniji na področju kulturne dediščine. Raziskovalno delo smo natančneje opredelili z razčlenjujočimi vprašanji, ki podpirajo prvi dve s prispevanjem specifičnih, delnih odgovorov. Opredeliti, kakšne so potencialne koristi in potencialne pomanjkljivosti sodelovanja KAM na področju kulturne dediščine glede na specifičnosti slovenskega okolja, kako izkoristiti raznolikost potencialov, ko se pri sodelovanju na področju kulturne dediščine srečujejo multidisciplinarna znanja strokovnjakov KAM ustanov, kje vodstva izbranih ustanov vidijo razvojne možnosti konvergirane KAM ter v kolikšni meri so se knjižnice, arhivi in muzeji pripravljeni učiti drug od drugega. Izvedli smo raziskavo, h kateri so bila v prvem delu, od januarja do aprila 2022, povabljena vodstva vseh treh vrst ustanov, potekala pa je v obliki polstrukturiranega poglobljenega intervjuja. Teoretično smo raziskavo umestili v širši sociološki model javne sfere, ki omogoča razumevanje sprememb ali odpora do sprememb KAM kot javnega prostora, in ožje v teorijo organizacijskega učenja predvsem z vidika učenja med organizacijami na način absorbcijske sposobnosti ter sistemskega mišljenja, ter jo opremili s tipologijo stopenj sodelovanja na lestvici kolaboracijskega kontinuuma. Raziskave se je udeležilo 19 od 26 povabljenih oseb. V drugem delu smo izvedli študijo primera vsake od treh ustanov, Mestne knjižnice Ljubljana, Slovenskega šolskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poudarek raziskave je bil na pregledu sodelovalnih praks med ustanovami v zadnjih petnajstih letih. Intervjuvanci imajo večinoma pozitivno mnenje o sodelovanju lastne ustanove z ostalima dvema disciplinama in izpostavljajo pozitivne učinke tovrstnih sodelovanj tudi v bodoče. Raziskava pokaže, da sodelovanja KAM potekajo na relativno površinski ravni in ostajajo na začetnih stopnjah sodelovalnega kontinuuma. Skozi pogovore in raziskavo se izpostavljajo določene sistemske in konkretne ovire ter še neizkoriščene priložnosti predvsem na področju formalnega in neformalnega organizacijskega učenja in predlogov sistemskih spodbud odločevalcev. Raziskava predstavlja začetni impulz v relativno novi raziskovalni temi, ki posledično odpira številna nova vprašanja vsaj na področju izobraževanja kadrov, digitalnih vsebin in obdelave gradiv, česar se v pričujoči raziskavi ne lotevamo. V našem okolju je možnost KAM sodelovanj še relativno neznana, niti ni naklonjenosti vladnih politik v obliki morebitnih spodbud, denimo za povezovalne projekte, ki bi iniciativam poglobljene dediščinske dejavnosti na nivoju skupne KAM omogočala pridobitev dodatnih sredstev ali nudila drugo ustrezno obliko podpore. S pričujočo disertacijo želimo nasloviti ugotovljeno vrzel med slovensko (sicer še v povojih) prakso in tujo teorijo in prakso KAM sodelovanj, pri čemer se nam kot torišče oz. presečna množica knjižnic, arhivov in muzejev kaže zlasti koncept kulturne dediščine kot ključni povezovalni element, ki tvori koncept t. i. dediščinskih institucij. Sicer pa gre za raziskovalno ambicijo, ki se giblje na področju več plasti znotraj vsake institucije in jo označuje multidisciplinarnost ne le med tremi KAM entitetami, temveč tudi širše, med različnimi vedami. Ne predlagamo izgube samostojnosti katerekoli od KAM ustanov v Sloveniji, nekatera strokovna področja so si samostojnost celo relativno nedavno priborila, v zakonodajnem in organizacijskem okviru, ki smo ga v Sloveniji izgradili, tak pristop ne bi obrodil pozitivnih rezultatov. Smiselni pa so razmisleki o drugih možnostih, ki se znotraj že omenjenega sodelovalnega kontinuuma še odpirajo, saj lahko ugotovimo, da sta soroden značaj KAM in vsem trem skupna presečna množica zbiranja, ohranjanja in posredovanja kulturne dediščine že sama po sebi privedla do marsikaterih spontanih povezav in sodelovanj.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Zorko], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 158822403

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FDV, Osrednja družboslovna knjižnica J. Goričarja, Ljubljana Ljubljana ODKLJ v čitalnico 1 izv.
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Mestna knjižnica Ljubljana Ljubljana MKL pogojno za izposojo – na dom 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico