VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv epidemije COVID–19 na znanje in razumevanje fizike slovenskih dijakov [Elektronski vir] = Impact of the COVID-19 epidemic on Slovenian students' knowledge and understanding of physics : magistrsko delo
    Gregorič, Tina, poučevanje
    Decembra 2019 so na Kitajskem prvič prepoznali novo nalezljivo koronavirusno bolezen COVID-19. Da bi zajezili širjenje te bolezni, je približno 192 držav po vsem svetu marca 2020 uvedlo karanteno in ... posledično zaprlo vse vzgojno-izobraževalne institucije. V Sloveniji je prvič prišlo do zaprtja vseh vzgojno-izobraževalnih institucij 16. 3. 2020. Učenje se ni zaustavilo, ampak se je preselilo na splet. Klasično izobraževanje se je prekinilo in začelo se je obdobje izobraževanja na daljavo. Brez enotnih in jasnih navodil, kako naj bo izobraževanje v tem času organizirano, so se šole in učitelji podali v neznano. Pouk fizike običajno temelji na izvajanju poskusov. Fizikalne učilnice so večinoma polne pripomočkov za njihovo izvajanje. S prehodom na poučevanje na daljavo pa so se učitelji morali znajti s tem, kar so imeli doma. Tako so bili primorani najti alternativne oblike, ki so nadomestile eksperimentalno delo, ter spremeniti in prilagoditi metode, oblike in tempo poučevanja, saj se učno okolje in dinamika na spletu povsem razlikuje od učnega okolja in dinamike v učilnici. Tudi dijaki so doma morali prilagoditi svoje okolje tako, da je bilo primerno za učenje. Oboji so bili v kratkem času postavljeni v nov položaj in s tem pred številne izzive. Vse to pa je lahko vplivalo na znanje in razumevanje fizike srednješolcev, kar smo želeli raziskati. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, v kolikšni meri je izobraževanje na daljavo v času pandemije COVID-19 vplivalo na znanje in razumevanje fizike slovenskih dijakov, ter identificirati vsebinske teme, ki jih slovenski dijaki po izobraževanju na daljavo pomanjkljivo razumejo. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, na priložnostnem vzorcu, ki je zajemal 167 dijakov iz vse Slovenije, ki so v šolskem letu 2019/20 obiskovali 1., 2. oz. 3. letnik in so se od marca 2020 dalje izobraževali na daljavo. Podatke smo pridobili s spletnim preizkusom znanja. Za vsak letnik smo sestavili preizkus znanja, ki je vseboval dvajset fizikalnih nalog izbirnega tipa, ki so prevodi hrvaških nalog za maturo. Pridobljene podatke smo uredili in jih na podlagi različnih kriterijev analizirali. Primerjali smo jih s pridobljenimi podatki iz preteklih hrvaških matur. Ugotovili smo, da so bili slovenski dijaki, ki so se v šolskem letu 2019/20 del šolskega leta izobraževali na daljavo, v splošnem manj uspešni pri reševanju nalog kot dijaki, ki so reševali naloge na hrvaški maturi. Izkazalo se je, da ne moremo oblikovati smiselnih ugotovitev o uspešnosti reševanja nalog na preizkusu znanja glede na obdobje obravnave vsebinske teme, ki jo naloga preverja. Ugotovili pa smo, katere vsebinske teme je največ dijakov obravnavalo na daljavo ter katere vsebinske teme slovenski dijaki pomanjkljivo razumejo po izobraževanju na daljavo. Prav na te teme je pri nadaljnji organizaciji poučevanja fizike treba dati največji poudarek.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Gregorič], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 158925827

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    DOI

Vnos na polico