VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kultura govora v mariborskih medijih : (nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City) : doktorska disertacija
    Valh Lopert, Alenka
    Doktorska disertacija je osredinjena na jezikovno kulturo radia v Mariboru, primerjalno na študiju vzorca nacionalnega (Radio Maribor) in komercialnega radia (Radio CITY). Jezikovno okolje je ... pokrajinski pogovorni jezik Maribora, ki je nastajal kot zemljepisno nadnarečje. Analiza zajema besedila obeh radijskih postaj, in sicer oddaj iz različnih delov dneva, glede na programsko shemo, na ta način so bili zajeti različni poklicni in nepoklicni sogovorci (po telefonu oz. gostje v studiu, moški in ženske). V slovenskem prostoru je obsežnejših jezikoslovnih raziskav medijskega govora malo. Zato raziskava postavlja v ospredje t.i. urbano dialektologijo, ki se ukvarja z mestno govorico, torej v nasprotju s klasično dialektologijo, ki je ruralno usmerjena. S tem pristopom tudi poudarjam pomen t. i. dvodialektnosti, v tem primeru obvladanje lokalnega govora in knjižnega, in sicer kot prednosti pri krepitvi lokalne skupnosti in regije, to pa je v Evropski zvezi nadvse pomembno. na drugi pa znanje knjižnega kot prednost za širšo komunikacijo, ki omogoča, da se govorec izogne provincializmu. Z vidika govora v medijih pa raziskovanje kaže na vpliv pogovornega jezika na kulturo govora v javnosti; ugotavlja pravorečne interference med neknjižnim in knjižnim jezikom na radiu; podaja uporabne pravorečne ugotovitve/smernice za poklicne govorce na radijskih postajah v mariboru; ugotavlja tipična jezikovna razhajanja med govorjenim jezikom nacionalnega in komercialnega radia in skuša izoblikovati izhodišča za nadaljnje raziskave govorjenega jezika. V Uvodu (1) je opredeljen predmet raziskovanja, pojasnjena sta izbor in obseg gradiva; podrobno so predstavljeni cilji doktorske disertacije, teze in pričakovane izvirne znanstvene ugotovitve, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja.Teoretični del (2) sestavlja šest podpoglavij: (2.1) družbeni vidik slovenskega jezika, in sicer iz različnih aktualnih zornih kotov: jezik in govor, jezik in identiteta, jezik in komunikacija ter jezik kot prestiž; (2.2) jezikoslovni vidiki slovenskega jezika: socialna zvrstnost slovenskega jezika, knjižno in neknjižno v slovenskem jeziku, med normo in vsakdanjim govorom, odnos med narečjem in knjižnim jezikom; (2.3) mariborski neknjižni pokrajinski pogovorni jezik; (2.4) radio kot medij, radio in kultura govora, okolje in radio, razlike med jezikom nacionalnega ter komercialnega radia; (2.5) žanri v medijih, zlasti ker za govorjene medije žanri še niso popolnoma dorečeni v primerjavi s pisnimi; (2.6) predstavljeni radijski postaji, Radio Maribor in Radio City. Empirični del (3) uvaja natačneje predstavljeno gradivo (3.1), zajeto v analizo; sledi podrobna analiza (3.2) glede na jezikoslovne sklope: glasoslovje (3.2.1), oblikoslovje (3.2.2), skladnja (3.2.3), besedje (prevzete in stilno zaznamovane besede ter na frazeme; (3.2.4), prav tako pa so izpostavljena sredstva govornostikovne in vplivanjske vloge besedila s poudarkom na govornostikovni in vplivanjski vlogi členkov (3.2.5). Primerjalna analiza je pokazala (izpostavljam poklicne govorce pri spontanem govoru), da so največja odstopanja med komercialno in nacionalno radijsko postajo prav na področju glasoslovja (na komercialni je odstopanje od norme večje, ampak tudi zavestno), prav tako pa tudi na oblikoslovni in besedijski ravni (več stilno zaznamovanih besed). To je tudi pričakovano, saj nacionalni radio zaposluje lektorja, komercialni pa ne. Na skladenjski ravni so na komercialni postaji bolj pogoste kratke povedi in drugi vzorci pogovornega jezika (prekrivanja govora, popravljanja, omahovanja ...) Na besedijski ravni pri obeh radijskih postajah zasledimo veliko tujk, to kaže na visok izobrazbeni nivo tudi na komercialni postaji, kjer pa je tudi mnogo več stilno zaznamovanih besed (pogovorne, žargonske), tega je na nacionalni postaji mnogo manj. Zanimivo je, da je frazeološko izražanje pogostejše kot na komercialni postaji, to pa kaže na željo po živem, atraktivnem jeziku. Disertacija skuša usmeriti pozornost raziskovanj na funkcionalno razslojenost knjižnega jezika in rabo (v tem primeru mariborskega) pokrajinskega pogovornega jezika v govorjenih medijih upravičiti, če je le-ta potrjena funkcionalno, pokrajinsko in položajsko.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : A. Valh Lopert], 2008
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 16289544

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico