VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razvitost samozagovorniških veščin pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole [Elektronski vir] = Development of self-advocacy skills in pupils with specific learning deficits in the third educational period of primary school : magistrsko delo
    Gril, Mia Sara
    Samozagovorništvo predstavlja širok spekter veščin, ki jih potrebujemo v času šolanja, kasnejše zaposlitve in tekom vsakdanjega življenja. Samozagovorništvo razumemo kot zagovarjanje sebe, lastnih ... potreb in želj ter odločanje o lastnem življenju. Zajema veščine komuniciranja, sodelovanja, posredovanja mnenj in potreb. Gre za proces, ki se razvija in gradi celo življenje. Osnovne temelje samozagovorništva se začne postavljati tudi v šoli, kjer je otrok postavljen pred različne šolske in socialne izzive, pri čemer mora izpostaviti svoje mnenje, potrebe, želje in interese. Te veščine vplivajo na šolsko uspešnost posameznika, na uspešne socialne odnose in na oblikovanje pozitivne samopodobe. Otroci, ki vstopajo v šolo, večinoma usvajajo veščine samozagovorništva neposredno preko opazovanja in modelnega učenja, kar pa še zdaleč ne velja za vse šolajoče se otroke. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU) zaradi svojih primanjkljajev težje neposredno usvojijo samozagovorniške veščine, saj se soočajo s številnimi ovirami na področju šolskih spretnosti. To so učenci, ki v večji meri potrebujejo učiteljevo pomoč, vodenje in usmerjanje ter neposredno učenje samozagovorniških veščin, ki pa jim lahko olajšajo proces izobraževanja in kasneje prehod v srednjo šolo ter zaposlitev. Šolsko okolje, učni proces, oblikovanje individualiziranega programa (v nadaljevanju IP) in pomoč v okviru ur dodatne strokovne pomoči (v nadaljevanju DSP) so lahko priložnosti, preko katerih se lahko učenci s PPPU ustrezno pripravijo in izurijo v samozagovorniških veščinah. Omenjene situacije jim namreč omogočajo varno okolje, kjer lahko te veščine vadijo in preizkušajo. S pomočjo vprašalnikov, oblikovanih za namene magistrskega dela, smo ugotavljali, kako dobro učenci s PPPU v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju poznajo svoje primanjkljaje in močna področja ter kako so uspešni samozagovorniki. Odgovore učencev in učiteljev smo nato poglobili tudi z intervjuji. V vzorec smo zajeli 30 učencev s PPPU, ki so vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, in 30 učiteljev, ki te učence poučujejo (predmetni učitelji ter specialni in rehabilitacijskih pedagogi). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo v raziskavo vključeni učenci, glede na samooceno in oceno učiteljev, relativno dobro razvite veščine samozagovorništva. Ugotovili smo, da učenci s PPPU poznajo svoje primanjkljaje in svoja močna področja ter da v kar veliki meri sodelujejo pri oblikovanju in evalvaciji IP. Prav tako smo primerjali ocene samozagovorništva s pomočjo ekvivalentnih parov (učenec-učitelj) in ugotovili, da se ocene načeloma skladajo, le pri nekaterih postavkah prihaja do statistično pomembnih razlik. Te postavke se v večji meri nanašajo na izvršilne funkcije pri učencih s PPPU in na njihovo socialno vključenost. V okviru magistrskega dela so v teoretičnem delu podane tudi smernice, kako lahko učitelj neposredno pomaga učencu s PPPU pri razvijanju veščin samozagovorništva.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - 2023 ; Ljubljana : [M.S. Gril]
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 164602883

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    DOI

Vnos na polico