VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razvoj, trajnost in demokracija, nemogoča trojica? = Development, sustainability and democracy, the impossible trinity? : doctoral dissertation
    Kančev, Ivan
    V tretjem desetletju 21. stoletja je človeštvo z družbeno-ekonomskim redom globalizacije na zadnjem razpotju med trajnostjo in propadom. Sodobne podnebne spremembe, družbeno-gospodarske krize in ... mednarodni konflikti se medsebojno krepijo in se združujejo v dogodek podoben izumrtju. V dobi antropocenskega izumiranja, ob vse večji družbeno-gospodarski nestabilnosti in na pragu krize podnebnih sprememb, cilji trajnostnega razvoja (CTR) predstavljajo odgovor Združenih narodov. Cilji trajnostnega razvoja ZN so po obsegu edinstveni, saj naj bi do leta 2030 odpravili svetovno revščino, lakoto, podnebne spremembe in 14 ostalih razvojnih ciljev. Ta razvojna pot pospešene gospodarske rasti in industrializacije se sooča z eksistenčno grožnjo podnebnih sprememb in skupnimi učinki antropocena. Po najnovejših znanstvenih podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) se obdobje za odločilno globalno dekarbonizacijo do leta 2030 zapira. Zato ta disertacija raziskuje to dihotomijo med ekološko trajnostjo in gospodarskim razvojem v svetu z zmanjševanjem naravnih virov. Na sredini je vprašanje demokracije in njenega mesta med prizadevanji za razvoj in ekološko trajnost. Glavni raziskovalni problem doktorske disertacije izhaja iz naslova, in sicer soobstoj razvoja, demokracije in ekološke trajnosti. V 21. stoletju je ključni problem zagotoviti združljivost modela Združenih narodov za trajnostni razvoj, demokracije in stabilne biosfere v času krize podnebnih sprememb. Zaradi zapletenega obstoja te trojice je treba uporabiti tri raziskovalna vprašanja o ekonomskih in ekoloških posledicah razvoja in njegovega soobstoja z demokracijo. Prvo raziskovalno vprašanje se nanaša na makroekonomske koristi uradne razvojne pomoči (URP) za države donatorice in njihove družbe. V disertaciji so analizirane posledice teh koristi, ali so škodljive za države v razvoju ali pa gre za povsem simbiotičen odnos. Podvprašanje bo zlasti preučilo obseg nizozemske bolezni, ki jo povzroča uradna razvojna pomoč, in eksponentno naraščanje državnega dolga držav v razvoju. Z uporabo empirično dokazane monetarne teorije lahko interdisciplinarna celostna analiza pokaže nov pogled na uradno razvojno pomoč in njene posledice. Pri tem raziskovalnem vprašanju bo uporabljen raziskovalni pristop. Drugo raziskovalno vprašanje se nanaša na soobstoj razvojne paradigme in demokracije. Raziskovalno vprašanje kritično preučuje demokratični primanjkljaj glavnih razvojnih organizacij. Naslednje podraziskovalno vprašanje analizira, ali so glavne razvojne organizacije zagotovile več uradne razvojne pomoči demokratičnim vladam ali nedemokratičnim političnim sistemom. Kompleksnost tega raziskovalnega vprašanja in podvprašanja narekuje uporabo kritične teorije kot raziskovalne paradigme, ki poudarja pomen razumevanja razmerij moči in družbenih struktur. Tretje raziskovalno vprašanje se nanaša na soobstoj razvojne paradigme in ekološke trajnosti. Ta raziskovalni pristop k analizi izčrpavanja naravnih virov in rastočega kapitalističnega gospodarstva ob krizi podnebnih sprememb ponuja alternativni pogled na paradigmo trajnostnega razvoja Združenih narodov. Disertacija temelji na več študijah primerov, da bi analizirala različna raziskovalna vprašanja. Zbiranje podatkov je potekalo pretežno iz treh metodoloških virov: primarnih virov, kot so uradni dokumenti, arhivski zapisi, sekundarni podatki in analize priznanih avtorjev ter politična etnografija. Glavni znanstveni prispevek disertacije je uporaba empirično dokazane monetarne teorije ter uporaba najnovejših znanstvenih podatkov IPCC in naravoslovcev. V zadnjih sedmih desetletjih so ekonomisti Svetovne banke v svojih ekonomskih modelih uporabljali teorijo finančnega posredništva v bančništvu, medtem ko so zanemarjali empirično dokazano teorijo ustvarjanja kreditov v bančništvu. Z vidika trajnostnega razvoja ta teorija pomeni spremembo paradigme, saj ne gre za pomanjkanje rezervne valute, temveč za omejene naravne vire. Z drugimi besedami, poti do ciljev trajnostnega razvoja ZN ne omejujejo sredstva, temveč omejen svetovni proračun za ogljik in vse manjši naravni viri. Glede na realnost empirično dokazane monetarne teorije rezultati kažejo na velike koristi uradne razvojne pomoči za države donatorice in njihove korporacije, medtem ko imajo nenamerne posledice za države v razvoju. V okviru tega pristopa uradni podatki kažejo, da so države v razvoju prenesle bistveno več sredstev in virov, kot so jih prejele kot uradno razvojno pomoč. Poleg tega obstajajo stranski učinki v smislu kopičenja zgodovinsko največjega dolga držav v razvoju in nizozemske bolezni. Diplomsko delo je pokazalo, da nizozemska bolezen obstaja v nekaterih državah v razvoju in da obstaja točka nasičenosti uradne razvojne pomoči, ki jo sproži. Čeprav so trenutni stranski učinki minimalni, se lahko nizozemska bolezen izkaže za oviro pri velikem globalnem prizadevanju za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN. Diplomsko delo raziskuje tudi demokratični primanjkljaj v največjih razvojnih organizacijah, njihovo zgodovino, postopke glasovanja in posojilne prakse. Ta zgodovinska analiza je ključnega pomena, saj analizira Keynesov prvotni razvojni predlog, ki bi lahko bil bolj demokratičen in trajnosten. Diplomsko delo obravnava manj znane organe skupine Svetovne banke, Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov. Odločitve in ukrepi tega mednarodnega sodišča so spodkopali demokracijo in ekološko trajnost držav v razvoju. Kvantitativna analiza razvojne pomoči nedemokratičnim političnim sistemom je pokazala, da se razvojna pomoč in pomoč v hrani uporabljata za spodbujanje zunanje politike razvitih držav. V nasprotju z najboljšimi nasveti ekonomistov Svetovne banke je bila razvojna pomoč osredotočena na nedemokratične politične sisteme. Z drugimi besedami, manj uradne razvojne pomoči je bilo namenjene demokratičnim državam v razvoju, ki imajo dobro upravljanje in izvajajo dobre gospodarske politike.Na področju ekološke trajnosti so v diplomski nalogi raziskana protislovja v ciljih trajnostnega razvoja ZN. Najnovejši znanstveni podatki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah kažejo, da je svet v globalnem ekološkem presežku, pri čemer je za preprečitev okoljskega kolapsa na voljo razmeroma malo sredstev za ogljik. Planetarne meje in podnebne prelomnice predstavljajo nepremostljivo oviro pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN. Do leta 2023 bodo globalni toplogredni plini dosegli raven, pri kateri ne bo izvedljivega scenarija za dekarbonizacijo, ki bi omogočil ohranitev povprečne globalne segrevanosti pod 2 °C. Zato IPCC upa na začasno prekoračitev globalnega segrevanja, medtem ko bi tehnologija negativnih emisij (NET) v prihodnosti popravila koncentracijo ogljika. Največja inženirska projekta v zgodovini človeštva, NET in CTR, bi zahtevala največji presežek neto energije. Vendar pa pomanjkanje interdisciplinarnih raziskav v ZN ni predvidelo sodobnih gospodarskih in energetskih kriz, ki spodkopavajo izvedljivost NET. Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov temeljijo na tehnološkem napredku na področju energetske učinkovitosti, vendar zanemarjajo Jevonsov paradoks in učinek odboja. Zato bo strategija IPCC o proračunu za ogljik tudi ob najbolj konservativnih ocenah učinka odboja napačno izračunala 20-30 % zmanjšanje toplogrednih plinov. Poleg tega se kriza podnebnih sprememb povečuje zaradi izčrpavanja naravnih virov. Diplomsko delo analizira globalne konice fosforja, tal in vode, ki bodo ogrozile cilj trajnostnega razvoja, tj. podvojitev svetovnega kmetijstva. Končno, cilji trajnostnega razvoja ZN ne upoštevajo podnebnih prelomnic, ki pospešujejo krizo podnebnih sprememb. Glede na znanstvene podatke o krizi podnebnih sprememb postaja zelo malo verjetno, da bo cilj trajnostnega razvoja dosežen do določenega roka leta 2030. Zato je v disertaciji predlagan skromnejši cilj trajnostnega razvoja, osredotočen na preživetje človeštva in biosfere s hitro dekarbonizacijo, deindustrializacijo in de-dolarizacijo. Svetovni denarni sistem petrodolarja ni demokratičen in ni združljiv z načrti IPCC za dekarbonizacijo. Vendar lahko ta nenadna deindustrializacija in dekarbonizacija odpravita globalni učinek maskiranja aerosolov, hkrati pa povzročita nenadno nepovratno globalno segrevanje in množično izumiranje. Zato znanstveni podatki kažejo na neizogibno globalno ekološko prekoračitev, ki ji bo sledilo hitro zmanjšanje globalne družbeno-gospodarske kompleksnosti. Če povzamemo, bodo morale glavne razvojne organizacije prilagoditi cilje trajnostnega razvoja novi okoljski realnosti antropocena.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [I. Kančev], 2023
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 165252867

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FDV, Osrednja družboslovna knjižnica J. Goričarja, Ljubljana Ljubljana ODKLJ v čitalnico 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico