VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Poljedelsko izrazje v Vogričevcih : diplomsko delo
    Jug, Katja
    V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala ... glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [K. Jug], 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 17185800

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico