VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Ocenjevanje predopismenjevalnih sposobnosti in rabe zaslonskih medijev pri pet- in šestletnikih v pomurski regiji [Elektronski vir] = Assessment of pre-literacy skills and screen media use in five- and six-year-olds in the Pomurje region : magistrsko delo
    Trstenjak, Klavdija
    Bralna pismenost danes velja za glavni cilj izobraževanja otrok. Na to, kako uspešen bo posameznik v razvijanju svoje bralne zmožnosti, vplivajo številni dejavniki, med njimi je eden glavnih tudi ... socialno-ekonomski položaj družine in otrokovo socialno-kulturno okolje. Nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju NPZ) iz slovenščine, s katerim ugotavljamo bralno pismenost, daje dober vpogled v dosežke otrok na tem področju. Že pri podrobnejši preučitvi rezultatov NPZ lahko opazimo, da prihaja do razlik v dosežkih med otroki v različnih slovenskih statističnih regijah, kar dodatno opozarjajo tudi analize mednarodnih raziskav bralne pismenosti PIRLS. Tako otroci v osrednjeslovenski regiji vedno dosegajo (naj)višje rezultate, otroci v pomurski regiji pa (naj)nižje. Natančnejša analiza demografskih podatkov za omenjeni regiji nam razkrije, da se regiji med seboj razlikujeta tudi v izobrazbeni sestavi prebivalstva, povprečnem dohodku, deležu delovno aktivnih in brezposelnih oseb ter deležu gospodinjstev, ki prejemajo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij. Razlika med slovenskimi regijami se prav tako kaže na področju uporabe zaslonskih medijev (kot so npr. mobilni telefon, tablični računalnik, televizija) pri otrocih, in sicer predšolski otroci v osrednjeslovenski regiji, sodeč po rezultatih slovenske raziskave, uporabljajo medije približno 2 uri na dan, otroci na vzhodu Slovenije, v podravski regiji, pa skoraj 3 ure dnevno. Različne tuje raziskave opozarjajo na vpliv, ki ga ima čezmerna uporaba zaslonskih medijev pri otrocih na njihovo zdravje in kognitivni razvoj, med drugim tudi na jezikovni razvoj, ta pa vpliva tudi na razvoj (pred)opismenjevanja. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razvoj predopismenjevalnih sposobnosti pet- in šestletnikov v občini v pomurski regiji s pomočjo preizkusa SNAP ter dosežke otrok na preizkusu SNAP primerjati z obstoječimi dosežki isto starih otrok v osrednjeslovenski regiji in ugotoviti, ali prihaja do razlik v dosežkih otrok na omenjenem preizkusu med regijama. Zanimalo nas je tudi, iz kakšnega socialno-kulturnega okolja prihajajo otroci, socialno-ekonomski položaj njihove družine ter kako pogosto otroci in njihovi starši uporabljajo zaslonske medije. Preveriti smo želeli morebitno povezavo med uspešnostjo otrok na preizkusu SNAP in socialno-ekonomskim položajem njihovih družin ter količino uporabe zaslonskih medijev. Rezultati naše raziskave so pokazali, da naš vzorec otrok dosega statistično pomembno boljše rezultate na področju branja, fonološkega zavedanja, pisanja (prepisovanja) in prerisovanja ter statistično pomembno slabše rezultate na področju ravnotežja in integracije leve in desne strani v primerjavi z vzorcem otrok osrednjeslovenske regije. Ugotovili smo tudi, da skoraj dve tretjini v raziskavo vključenih otrok uporablja zaslonske medije od 30 do 90 minut na dan in da preživijo naši otroci skupno v povprečju statistično značilno več časa pred zasloni od priporočila strokovnjakov. Prav tako smo spoznali, da obstaja statistično pomembna srednje močna povezava med časom uporabe zaslonskih medijev otrok in njihovimi dosežki na področju ravnotežja in poimenovanja slik. Srednje močna statistično pomembna povezava obstaja med dosežki otrok in izobrazbo matere ter količino knjig doma, statistično pomembna, vendar nizka povezanost določenih dosežkov otrok obstaja s preživljanjem nekaj dni počitnic pri sorodnikih in z družinskim preživljanjem več dni počitnic v sosednjih državah.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Trstenjak], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 171912195