VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Namenilnik v panonski in štajerski narečni skupini slovenskega jezika : pregled na osnovi narečnih opisov
    Grošelj, Robert, 1978-
    V prispevku je obravnavan namenilnik, predvsem v razmerju do nedoločnika, v panonski in štajerski narečni skupini slovenskega jezika, posebej pa je v zvezi s tem izpostavljen prispevek akademikinje ... Zinke Zorko, priznane dialektologinje. Narečni opisi kažejo, da se namenilnik in nedoločnik razlikujeta v celotni panonski narečni skupini, tj. v prekmurskem (npr. nedoločnik ˈdẹlati, ˈpẹčti proti namenilnik ˈdẹlat, ˈpẹčt v Cankovi), slovenskogoriškem (razlika se deloma briše v ščavniškem, voličinskem in trojiškem govoru – zaradi skrajševanja nedoločnika), prleškem in haloškem narečju, in na vzhodu štajerske narečne skupine, tj. na vzhodnem robu srednještajerskega narečja (Strmec pri Rogatcu) in v večjem delu kozjansko-bizeljskega narečja. Posamezne glasovno različne oblike se pojavljajo v zgornjesavinjskem narečju (Zadrečka dolina), v delu južnopohorskega narečja (npr. Ruše, Hoče, Miklavž na Dravskem polju) in v kozjaškem podnarečju (npr. nedoločnik ne sˈmeːi ̯š ˈpaːst proti namenilnik gˈrẹːm ˈpoːst v Selnici ob Dravi). Namenilnik se je izenačil z večinoma skrajšanim dolgim nedoločnikom na -t v srednjesavinjskem, večini srednještajerskega (brez vzhodnega roba) in južnopohorskega narečja ter v posavskem narečju. Pri namenilniku so ponekod obravnavane tudi skladenjske značilnosti, predvsem rodilniški predmet, in konkurenčne oblike in skladenjske zgradbe. Rodilniški predmet ob namenilniku je izpostavljen v panonski narečni skupini (tipa gˈrẹm ˈriːp loˈviːt v prleškem govoru Gomile pri Kogu). Med oblikami in skladenjskimi zgradbami, ki konkurirajo namenilniškemu polstavku oz. namenilniku, se najdejo namerni odvisnik (slovenskogoriško narečje), velelnik po glagolu gibanja v velelniku (srednještajersko narečje, Šmarje pri Jelšah), sedanjik (redko, slovenskogoriško narečje) in prihodnjik (prleško narečje, Gomila pri Kogu). Zinka Zorko je v svojih narečnih opisih zelo pogosto analizirala tudi oblikoslovne značilnosti, pri čemer je včasih pozornost namenjala tudi razmerju med nedoločnikom in namenilnikom. Če se omejimo le na analizirana narečja, je Zinka Zorko zaslužna predvsem za predstavitev stanja v panonski narečni skupini, v južnopohorskem narečju in kozjaškem podnarečju, v manjši meri še v srednještajerskem narečju (Strmec pri Rogatcu) in laškem podnarečju (Šentrupert nad Laškim). V panonski narečni skupini je opozorila tudi na skladenjsko posebnost vezave namenilnika z rodilnikom.
    Vir: Slovenski jezik - Slovene linguistic studies. - ISSN 1408-2616 (15, 2023, str. 89-106)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2023
    Jezik - slovenski, angleški
    COBISS.SI-ID - 173010691

    Povezava(-e):

    https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/libraryFiles/downloadPublic/20

    Prost dostop


    DOI

Vnos na polico