VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Nastanek površinskega kalusa pri navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastanum) : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = Formation of surface callus in horse chestnut (Aesculus hippocastanum) : graduation thesis - higher professional studies
    Pirnat, Marcel
    Pri navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastanum L.) smo z lesnega cilindra odstranili skorjo v izmeri 30 x 30 mm. Na deblu smo naredili 8 poškodb 10. 8. 2006, vzorce pa odvzemali tedensko, vse ... do 28. 9. 2006. Z mikroskopom Nikon Eclipse E800 smo preiskovali histološki odziv na poškodbe v svetlem polju in v UV svetlobi. Zaporedja dogajanj smo analizirali kronološko. 7. dan po poškodbi na površini ranitve ni bilo moč opaziti nikakršne spremembe. V 14 dneh po poškodbi se je na površini razvila kalusna blazina. V njej je bilo mogoče anatomsko razlikovati 3 plasti: 1. tik ob eksponiranem lesu; 2. na površini kalusne blazine; 3. v osrednjem delu kalusne blazine. Na površini kalusa je bil že prisoten suberin v celičnih stenah. 21. dan po poškodbi so bile celice v notranjem delu kalusne blazine urejene v pravilnih radialnih nizih, na površini kalusne blazine pa so bile prisotne tudi debelejše celične stene. V osrednjem sloju kalusne blazine je bila zaznavna hiperplazija in hipertrofija celic. 28. dan po poškodbi je nastal nov plutni kambij, tik pod sklenjenim ligno-suberinskim slojem v tangencialni smeri. Na površini kalusne blazine so se pojavili tudi depoziti v lumnih celic, ki imajo, kakor tudi ligno-suberinski sloj, zaščitno funkcijo. 35. dan po poškodbi je bilo mogoče videti izrazitejši ligno-suberinski sloj. V osrednjem sloju kalusne blazine so se celice lignificirale v gnezdih. 42. dan po ranitvi se je pojavil vaskularni kambij, celične stene v kalusni blazini pa so se odebelile. Na 49. dan ni bilo delitvenih aktivnosti vaskularnega kambija. Pod ligno-suberinskim slojem so nastale nove, prav tako suberizirane plutne celice. Napredovala je tudi lignifikacija celic v tkivu pod in nad kambijem. Spremembe v ranitvenih tkivih so se odvijale vse do 28. 9. 2006. Aktivnost meristemov v normalnih rastnih pogojih se v tem času, na tej geografski širini, že konča. Ključna posledica poranitvenih aktivnosti je bil nastanek ligno-suberinskega sloja, ki zaščiti poškodovano območje pred izsuševanjem in okužbo z glivami.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Pirnat], 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1744265

    Povezava(-e):

    http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_pirnat_marcel.pdf
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana Ljubljana BFLES v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico