-
Ljubosumje v partnerskem odnosu z vidika relacijske družinske paradigme in klinične prakse : doktorska disertacijaMarković, Milena, 1968-, odvetnicaDoktorska disertacija z naslovom Ljubosumje v partnerskem odnosu z vidika relacijske paradigme in klinične prakse obravnava ljubosumje s stališča teoretičnih osnov relacijske paradigme in opisuje ... raziskavi, ki sta bili narejeni glede povezanosti med ljubosumjem in psihološkimi značilnostmi posameznika in glede v praksi izvedenih terapij po metodi relacijske družinske terapije. Ljubosumje se v tujini pogosto obravnava v zakonski in družinski terapiji, medtem ko pri nas zakonski in družinski terapevti, ki delujejo po sistemsko-relacijskem modelu, s tem nimajo veliko izkušenj. Prav tako še ni bila izvedena nobena raziskava, ki bi dokazovala uspeh metode relacijske družinske terapije pri obravnavi ljubosumja v partnerskem odnosu. Zato je izvirni prispevek doktorske disertacije prav v poglobljenem raziskovanju ljubosumja s stališča psiholoških značilnosti posameznika in vzrokov za ljubosumje kot tudi načina psihosocialne pomoči in zdravljenja po metodi relacijske družinske terapije. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in raziskovalni del, v katerem smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo, ki s stališča izvirnega prispevka doktorske disertacije tvorita celoto. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 206 udeležencev, ki so z odgovori na Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ), Vprašalnik o vrstah trpinčenja v primarni družini (CTQ), del Vprašalnika spremembe v sistemski terapiji (del začetnega STIC), Lestvico medosebnega ljubosumja (IJS) in Lestvico nezvestobe (IS) potrdili, da tudi v slovenskem okolju obstajata statistično značilna pozitivna povezanost med ljubosumjem in negativnim vzdušjem v družini, vsiljevanjem družinskih članov ter spolno in čustveno zlorabo med družinskimi člani ter uporabo fizične sile zoper posameznika ter tudi statistično značilna negativna povezanost s pozitivnim vzdušjem v družini in prisotnostjo družinskega ponosa. Prav tako so rezultati raziskave potrdili, da se ne-varna navezanost, posebej plašljivo izogibajoči in preokupirano izogibajoči stil, statistično pozitivno povezuje z ljubosumjem, varna navezanost pa negativno. Tudi travmatične izkušnje v smislu spolne, fizične ali čustvene zlorabe in fizičnega ali čustvenega zanemarjanja posameznika v otroštvu so potrdile pozitivno statistično povezavo z ljubosumjem, ki ga posameznik razvije v odraslih intimnih odnosih. Glede starosti ali nezvestobe pa statistično značilna povezava z ljubosumjem ni bila potrjena, prav tako ne razlika v stopnji ljubosumja glede na spol. V drugi raziskavi, ki je temeljila na kvalitativnem delu, pa smo s 17 zakonskimi in družinskimi terapevti po metodi relacijske družinske terapije opravili polstrukturirane intervjuje in raziskovali njihove izkušnje v terapiji s pari s problemom ljubosumja z vidika značilnosti (pomembnosti) terapije, družinskega ozadja klientov, intervencij, ki so jih terapevti uporabljali, ključnega trenutka v terapiji, senzacij pri klientih in terapevtih med terapijo in uspeha terapije tako s stališča zdravljenja ljubosumja v odnosu kot uspeha terapije z vidika terapevtov. Ugotovili smo, da je v 22 opisanih terapijah večina klientov na terapijo prišla skupaj s partnerjem in da se je v 81,82 % primerov ljubosumje skrivalo v ozadju drugih težav. Večina terapij je trajala več kot 12 srečanj, terapevti pa so pri obravnavi ljubosumja uporabljali več različnih intervencij. Terapije so bile uspešne in so prispevale k spremembi v čustvovanju klientov, v samozavesti klientov in sposobnosti prevzemanja odgovornosti. Raziskava je potrdila tudi pozitivne rezultate izvedenih terapij, saj sta v 77,27 % primerov partnerja po terapiji ostala skupaj, partnerski odnos pa se je izboljšal. V drugih primerih pa je prišlo do uvida glede vzroka ljubosumja, uvida v stisko partnerja, stika klienta s samim seboj, boljše samozavesti klientov ali skrbi klientov zase. Opisane rezultate druge raziskave smo potrdili tudi z ločeno analizo treh intervjujev s klienti. Model sistemsko-relacijske družinske terapije se je tako v naši raziskavi izkazal za uspešnega in učinkovitega pri terapevtski obravnavi problema romantičnega ljubosumja.Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasleZaložništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Marković], 2024Jezik - slovenskiCOBISS.SI-ID - 183580419
Avtor
Marković, Milena, odvetnica, 1968-
Drugi avtorji
Erzar, Tomaž
Teme
ljubosumje |
metoda relacijske družinske terapije |
partnerski odnos |
navezanost |
travmatična izkušnja |
nezvestoba |
uspeh terapije |
jealousy |
relational family therapy method |
relationship |
attachment |
traumatic experience |
infidelity |
success of therapy
Knjižnica/institucija |
Kraj | Akronim | Za izposojo | Druga zaloga |
---|---|---|---|---|
Teološka fakulteta, Ljubljana | Ljubljana | TEOFLJ |
v čitalnico 1 izv.
|
Vnos na polico
Trajna povezava
- URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto | Faktor vpliva | Izdaja | Kategorija | Razvrstitev | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Baze podatkov, v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov | Področje | Leto |
---|
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev | Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS |
---|---|
Marković, Milena, odvetnica, 1968- | |
Erzar, Tomaž | 13660 |
Izberite prevzemno mesto:
Prevzem gradiva po pošti
Obvestilo
Gesla v Splošnem geslovniku COBISS
Izbira mesta prevzema
Mesto prevzema | Status gradiva | Rezervacija |
---|
Prosimo, počakajte trenutek.