VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Zakonitosti pomlajevanja gozdov sladkornega javora (Acer saccharum Marsch.) in rumene breze (Betula alleghaniensis Britt.) v Quebecu, Kanada : diplomsko delo - univerzitetni študij = Regeneration ecology of sugar maple (Acer saccharum Marsch.) and yellow birch (Betula alleghaniensis Britt.) forests in Quebec, Canada : graduation thesis - university studies
    Adamič, Matevž
    Kanada je država, ki obsega vso severno polovico Severne Amerike. Kar 46 % kopnega predstavljajo gozdne površine. Quebec je največja kanadska pokrajina znajvečjo stopnjo gozdnatosti. Med pomembnejše ... listavce omenjene pokrajine sodita rumena breza in sladkorni javor. Areala in ekološke zahteve obeh vrst so si precej podobne. Kljub temu je po gozdovih opaziti precej več sladkornegajavora kot rumene breze. Lastniki gozdov si prizadevajo delež rumene breze v svojih gozdovih povečati, saj je ta komercialno veliko bolj zanimiva. Z nalogo smo želeli proučiti vpliv svetlobnega sevanja na pomlajevanje obeh vrst. Raziskali smo dva objekta na različnih lokacijah, vendar na primerljivih rastiščih. Prvi objekt je gospodarski gozd, drugi pa pragozd - gozd, na katerega človek nima neposrednega vpliva. Na obeh objektih so bile izločene vrzeli. V vrzelih in pod zastorom smo izmerili znake osebkom omenjenih dveh drevesnih vrst. Pridobljene podatke smo s statističnim programom SPSS nato tudi obdelali. Izkazalo se je, da je bilo dosedanje gospodarjenje z gozdom neprimerno. S sistemom zastornih sečenj so gozd preveč enakomerno presvetlili, kar je vodilo v bujno pomlajevanje številčno močnejšega sladkornega javora na račun rumene breze. Hipoteze o tem, da breza potrebuje več svetlobe, nismo potrdili, vendar krivost in relativni prirastek dokazujeta, da je rumena breza nekoliko bolj svetloljubna kot sladkorni javor.Razlog, zakaj v pragozdu nismo odkrili večjih razlik, se skriva v nizkihsvetlobnih vrednostih. V gospodarskem gozdu pa je razlogov več. Predvsemmalo semenskih dreves, močno objedanje in malo velikih lesnih ostankov. Predlagamo, da se v gozdu zagotovi primeren sklep krošenj, nato pa uporablja skupinsko postopno gospodarjenje z oblikovanjem vrzeli manjših od ene drevesne višine.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Adamič], 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1840806

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana Ljubljana GIS na dom 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico