VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Povezava med dojenjem in izreko govorjenih glasov [Elektronski vir] = Connection between breastfeeding and speech sound production : magistrsko delo
    Belak, Katja, logopedinja
    Dojenje kot biološka norma, je najbolj naraven in optimalen način hranjenja dojenčkov ter mlajših otrok. Dokazano pozitivno vpliva na številne vidike otrokovega zdravja in optimalnega razvoja, s tem ... pa dobro ustvarjene temelje tudi za kasnejša obdobja. Tako sestavo materinega mleka kot tudi sam akt dojenja se na podlagi številnih raziskav povezuje z boljšimi rezultati na motoričnem, kognitivnem, socialno-emocionalnem in nutritivnem področju ter področju govorno-jezikovne komunikacije. Iz motoričnega vidika otroci pri dojenju v primerjavi z drugimi načini hranjenja, predvsem po steklenički s cucljem, pri sesanju potrebujejo več prefinjenosti, sinhronosti in natančnosti določenih ponavljajočih se gibov orofacialnih struktur, kar zaradi njihove podobnosti predstavlja neko vrsto treninga za kasnejše hranjenje z gosto hrano in artikulacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anatomijo v dojenje vključenih struktur, njihov razvoj, fiziologijo dojenja oziroma potek sesanja tudi v primerjavi z drugimi načini hranjenja, pri tem pa omenili vse strukture in reflekse, ki so vključeni v dojenje tako na strani matere kot otroka. Ker na obeh straneh lahko pride do težav z dojenjem, smo predstavili najpogostejše. Orisali smo zgodovino dojenja po svetu in na naših tleh ter si ogledali in primerjali različno dolga trajanja dojenja po svetu nekdaj ter danes, obenem pa preverili trenutno veljavna priporočila. Podrobneje smo predstavili tudi nekatera področja govorno-jezikovne komunikacije, predvsem izreko govorjenih glasov in dejavnike, ki nanjo dokazano vplivajo. Začeli pa smo tudi s teoretičnim ozadjem povezav znotraj orofacialnega področja iz vidika dojenja in izreke, ki smo ga v empiričnem delu s pomočjo svojega raziskovanja nadaljevali. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti povezavo med dojenjem in izreko govorjenih glasov. V ta namen smo pridobili podatke o dojenju, njegovem trajanju, načinih hranjenja, uporabi določenih pripomočkov in odklonjenih sesalnih navadah ter govoru otrok. V empirični del je bilo vključenih 2034 otrok zaželene starosti od 2 do 7 let, za katere so s pomočjo namensko oblikovanega spletnega vprašalnika odgovarjali njihovi starši. V našem vzorcu je bilo dojenih 92,3 % otrok, od tega se jih je 77,9 % dojilo še pri 6 mesecih otrokove starosti, 20,1 % pa še po 2. letu starosti. Ob pregledu ožje skupine otrok, ki so z dojenjem že zaključili, smo ugotovili, da jih je 35,4 % prejemalo tudi dodatek po steklenički s cucljem, 58,2 % pa jih je imelo dudo, ki so jo v povprečju uporabljali do 18. meseca starosti. Ob preverjanju zastavljenih hipotez smo na podlagi rezultatov našega vzorca ugotovili, da imajo otroci, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni krajši čas, večjo verjetnost za pogostejšo uporabo dude, več neustreznih vzorcev dihanja, več težav pri pitju iz kozarca, več odstopanj na področju izreke in večjo verjetnost za potrebo po logopedskih obravnavah. V našem vzorcu pa smo našli tudi močno povezavo med otrokovimi težavami pri dojenju in potrebo po logopedskih obravnavah zaradi težav z izreko, saj so bili otroci s težavami pri dojenju na obravnavah zaradi izreke v 92,3 %, medtem ko jih otroci brez težav z dojenjem sploh niso potrebovali, kar morebiti med drugim nakazuje na iste primarne težave, ki se odražajo na različnih področjih. Dobljeni rezultati imajo tako za stroko kot tudi za starše velik pomen, saj orisujejo trenutno stanje na tem področju v našem prostoru, ponujajo možnost učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene preventive, poudarjajo pomen kakovostne zgodnje obravnave, ki temelji na odpravi primarnih težav za preprečevanja razvoja sekundarnih in omogočajo pomoč pri oblikovanju smernic.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Senično : [K. Belak], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 186070787

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico