VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Digitalizacija socialnega dela v Sloveniji : magistrsko delo
    Barbo, Anja
    V svojem magistrskem delu se ukvarjam z vprašanjem digitalizacije socialnega dela. Zanima me, kako socialne delavke uporabljajo informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT) v socialnem delu, s ... kakšnimi etičnimi izzivi se soočajo ter kako digitalizacija vpliva na socialno vključenost uporabnikov. V teoretičnem delu sem najprej razčlenila osnovno terminologijo na področju digitalizacije socialnega dela, pregledala nekatere temeljne dokumente Republike Slovenije in Evropske unije, ki naslavljajo digitalizacijo, prav tako pa sem vključila statistične podatke, vezane na digitalizacijo v Republiki Sloveniji. Naredila sem tudi pregled literature o digitalizaciji na področju socialnega dela. Teoretični del sem zaključila s pregledom informacijske podpore, ki jo uporabljajo centri za socialno delo (CSD) v Sloveniji. V empiričnem delu sem predstavila rezultate kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla na neslučajnostnem vzorcu osmih sogovornic. V pogovoru z njimi me je zanimalo, katere oblike informacijsko-komunikacijskih tehnologij uporabljajo pri svojem delu in za katere namene, s kakšnimi izzivi se soočajo pri uporabi, kako digitalizacija vpliva na socialno delo, s katerimi etičnimi izzivi se soočajo pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in kako digitalizacija vpliva na uporabnike in uporabnice. Raziskava je v veliki meri potrdila mednarodne raziskave. Doprinos IKT za socialno delo so hitrejša in lažja komunikacija, hitrejše pridobivanje informacij in učinkovitejše delo. Slabosti IKT na področju socialnega dela so pomanjkljivosti komunikacije z uporabo IKT, tehnične težave in negativen vpliv, ki ga ima IKT na počutje socialnih delavk. Zlasti socialne delavke, ki so zaposlene na CSD-jih, poročajo o časovni potratnosti dokumentiranja dela s pomočjo IKT. Raziskava kaže še, da med socialnimi delavci obstaja digitalni razkorak na podlagi spretnosti in motiviranosti za uporabo IKT. Prav tako raziskava kaže, da v socialnem delu pri socialnih delavkah prihaja do brisanja poklicnih meja zaradi uporabe IKT in da socialne delavk poklicne meje ohranjajo različno uspešno. Posledice neuspešnega ohranjanja meja se kažejo v občutku obremenjenosti in občutku, da se delovna obveznost ne konča po osemurnem delovniku – zdi se jim, da so »stalno v službi«. Prav tako se socialne delavke pri uporabi IKT soočajo z vprašanji varovanja osebnih podatkov. Raziskava je pokazala še, da med uporabniki prihaja do digitalnega razkoraka na podlagi dostopa uporabnikov do interneta in do IKT, razlike obstajajo tudi v digitalnih spretnostih in motivaciji uporabnikov za uporabo IKT. Poleg tega raziskava kaže, da dobre digitalne spretnosti in dobra dostopnost uporabnikov do IKT izboljšujeta položaj ljudi, ki živijo v ranljivih kontekstih, šibke digitalne spretnosti pa se odražajo v poslabšanem položaju uporabnikov in oteženem dostopu do e-storitev. Socialne delavke, vključene v raziskavo, so zavzele zelo aktivno vlogo pri zmanjševanju digitalnega razkoraka in njegovih posledic in se zavedajo pomena pridobivanja digitalnih spretnosti za opravljanje svojega dela, ne prepoznavajo pa pomena aktivne vloge socialnega dela pri digitalizaciji storitev socialnega dela in oblikovanju digitalne agende. Socialne delavke torej prepoznavajo svojo vlogo v digitalizaciji na mikro ravni, ne pa tudi na makro ravni.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Barbo], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 188212739

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0664
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Nobena knjižnica v sistemu COBISS.SI nima izvoda tega gradiva (gre za elektronski vir ali pa poleg tiskane verzije obstaja tudi elektronska).
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico