VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Spodbujanje plesne ustvarjalnosti otrok v vrtcu z uporabo nestrukturiranih materialov in plesnih zgodb [Elektronski vir] = Encouraging children's dance creativity in kindergarten with unstructured materials and dance stories : diplomsko delo
    Rotovnik, Ana, vzgojiteljica predšolskih otrok
    Diplomsko delo Uporaba nestrukturiranega materiala in plesnih zgodb za spodbujanje plesne ustvarjalnosti v vrtcu je razdeljeno na dva dela: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu sem opredelila ... ples in ustvarjalni gib v predšolskem obdobju ter se osredotočila na to, kaj so plesni elementi in zakaj so plesne spodbude v predšolskem obdobju tako pomembne. Opredelila sem tudi pojem plesno-gibalnih zgodb, njihovo povezavo z utelešeno kognicijo in pomembnost vloge vzgojitelja pri načrtovanju. Ker me je zanimalo, kako se bodo otroci čustveno odzivali na dejavnosti v sklopu diplomskega dela, sem raziskala, katera so osnovna čustva in kako poteka čustvovanje. Zanimal me je tudi vpliv gibanja na ranljivejše otroke ‒ tujejezične otroke in otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu je predstavljenih šest plesno-gibalnih dejavnosti, ki sem jih izvedla v heterogeni vrtčevski skupini otrok, starih od 4 do 6 let. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se bodo otroci odzivali na plesne spodbude in na kakšen način bodo raziskovali elemente plesa v okviru šestih dejavnosti. Zanimalo me je tudi, kako se bodo v dejavnosti vključevale ranljivejše skupine otrok in ali se bo socialna povezanost na nivoju skupine pred in po izvedenih dejavnostih spremenila. Ker sta v skupini tudi dva tujejezična otroka in otrok s posebnimi potrebami, me je zanimalo, kakšen bo njihov odziv na zastavljene dejavnosti. Otroci so v plesno-gibalnih dejavnostih res uživali in se v obdobju šestih tednov pri ustvarjanju zelo sprostili. Izvajali so spontano gibanje, ki jim je bilo na začetku tuje, saj tega načina izvajanja dejavnosti v vrtcu niso poznali. S pomočjo plesno-gibalnih zgodb so utrjevali vsebine z različnih kurikularnih področij, predvsem narave in družbe. Otroci so vsebinam zgodb najprej prisluhnili, nato pa so jih ponazorili in ponotranjili s pomočjo ustvarjalnega gibanja. Tako so lažje utelesili vsebine, ki so jim bile manj poznane. Čeprav je bil otrok s posebnimi potrebami vključen v vse dejavnosti, obdelava podatkov zaradi njegovih nepredvidljivih čustvenih stanj ni bila mogoča. Tujejezična otroka sta bila pri dejavnostih zelo aktivna in motivirana, po večini sta pri gibanju posnemala vrstnike in pri tem doživljala pozitivna čustva.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Rotovnik], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 191034883

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico