VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Obvladovanje neželenega vedenja v razredu pri otrocih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in pridruženimi motnjami avtističnega spektra [Elektronski vir] = Management of challenging classroom behaviour in children with mild intellectual disabilities and associated autism spectrum disorders : magistrsko delo
    Potočnik, Nina, prof. spec. in reh. ped., 1996-
    Obvladovanje neželenega vedenja je pogosta problematika v vzgoji in izobraževanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra. Na pojav neželenega vedenja vplivajo ... individualni dejavniki (posameznikove kognitivne sposobnosti, prilagoditvene spretnosti, socialne veščine, čustveno stanje itn.) in socialni dejavniki (struktura in prilagojenost okolja, pristop in delo učitelja, reakcije skupine itn.). Dlje časa trajajoče in neustrezno obravnavano neželeno vedenje znižuje kvaliteto življenja posameznika, vodi v učno neuspešnost, socialno izključenost, slabo samopodobo, stres in čustvene stiske. V okviru tristopenjskega modela podpore pozitivnemu vedenju ločimo preventivno in korektivno ravnanje učitelja. Preventivni pristopi so usmerjeni v zagotavljanje fizične strukture, strukture dela, oblikovanje in dosledno upoštevanje pravil ter prilagajanje zahtev, komunikacije in strategij dela posameznikovim potrebam. V kolikor zgolj preventivni ukrepi ne zadoščajo, so potrebni sistematično načrtovani korektivni pristopi, ki temeljijo na funkcionalni oceni in analizi vedenja. Šele ko razumemo funkcijo vedenja, ga lahko spreminjamo. Bistvo spreminjanja je krepitev želenega vedenja. Podpora pozitivnemu vedenju je individualizirana in usmerjena v posameznikova močna področja. Posebno pozornost namenjamo socialnemu učenju v konkretnih situacijah, predvsem poučevanju konstruktivnejših oblik vedenja, vzporedno s tem pa tudi čustvenemu opismenjevanju, razvijanju socialno-komunikacijskih veščin in samokontroli vedenja. V raziskavo smo vključili štiri specialne pedagoginje, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Zanimalo nas je, kako se soočajo z neželenim vedenjem in na kakšne načine ga obvladujejo. Njihovi odgovori so pokazali, da je vedenjska problematika pri otrocih z (lažjimi) motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra heterogen pojav, ki se odraža na kontinuumu od lažjih oblik (npr. kljubovalno vedenje) do težjih oblik neželenega vedenja (npr. agresija, samopoškodovanje, destruktivno vedenje). Raznolikost vedenja predstavlja potrebo po fleksibilnosti in konstantnem dodatnem izobraževanju. Njihove izkušnje iz prakse so potrdile zahtevnost izvajanja podpore pozitivnemu vedenju v razredu, kjer so učitelji pogosto razpeti med realizacijo učnih načrtov in razreševanjem vedenjske problematike, ki je prioritetno. Sodelujoče so bile enotne v nenaklonjenosti kaznovanju. Kot najbolj učinkovite pristope so opredelile žetoniranje, socialne nagrade (pohvala, potrditev, pozornost), materialne nagrade (npr. otroku ljuba igrača oz. aktivnost) ali odvzem privilegija v primeru kršitve pravil. Podpora pozitivnemu vedenju po njihovem mnenju omogoča aktivno socialno vključevanje posameznika in pozitivne medosebne odnose, ki so temelj za uspešno akademsko delo. Izpostavile so, da obvladovanje vedenjske problematike predstavlja velik stres za učitelja, zato so še posebej pomembni timsko delo s sodelavci in starši, medsebojna izmenjava informacij in izkušenj ter čustvena podpora.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Potočnik], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 191039235

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico