VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Algokracija: od vladavine prava do vladavine algoritmov
    Završnik, Aleš
    Veliko podatkovje v kriminološki perspektivi razumemo kot tehnologijo, ki obsega podatke in načine, postopke in metode njihovega osmišljanja (z algoritmi, statističnim modeliranjem in umetno ... inteligenco). Poglavje očrta spremembe, ki jih je spodbudilo veliko podatkovje, algoritmi oziroma umetna inteligenca v številnih družbenih (pod)sistemih, na primer pri zaposlovanju, v zavarovalnem in bančnem sektorju, pri odkrivanju in pregonu kriminalitete in pri sojenju ter nazadnje v demokratičnih procesih, kot so volitve. Avtor analizira pomen velikega podatkovja za kriminologijo, pri čemer se osredotoči na dvojico vednosti in oblasti: kako se spreminja proizvodnja vednosti in ugled matematičnega jezika pri opisovanju (ne)varnosti in kako se spreminja oblast? Nato pokaže, kako veliko podatkovje in algoritmi spreminjajo demokracijo. Tu primerja še druge digitalne tehnologije, ki ponujajo možnost za krepitev demokracije ali pa so sredstvo za njeno razgradnjo, za spremembe znotraj demokratičnega okvirja ali spremembe, ki rušijo ta okvir. Posebej se osredotoči na manipulacije volitev v obliki digitalnega gerrymanderinga, manipulacij s spletnimi zadetki v spletnih iskalnikih in tarčno volilno oglaševanje. Na koncu ponudi nekaj primerov vplivanja na volitve od ZDA, Velike Britanije in drugih evropskih držav do Filipinov, Ekvadorja, Turčije in Kenije. Sklene z vprašanjem, ali demokracijo že nadomešča ʺalgokracijaʺ - vladavina algoritmov.
    Vir: Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja (Str. 35-83)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2018
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 2028366

Vnos na polico