VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Spolna neenakost v nekaterih tranzicijskih družbah
    Hanžek, Matjaž ; Javornik, Jana S., 1976- ; Tršelič, Ana
    Kljub napovedim nekaterih razvojnih teoretikov o zmanjševanju razlik med ljudmi in narodi, se sodobni svet vse bolj sooča z blaginjo ljudi na eni strani, ki jo spremlja revščina vse večjega števila ... ljudi na drugi. Kljub napredku na področju socialnega in ekonomskega razvoja (večja pismenost, večja stopnja vključenosti v izobraževanje, daljšanje pričakovane dolžine življenja, itd.), demokratičnih institucij in večjega spoštovanja človekovih pravic, se bolj kot prej veča delež ljudi (posebej mladih in žensk), ki trpijo zaradi številnih pomanjkanj. Vedno bolj narašča prepad med bogatimi in revnimi ljudmi, med razvitimi in manj razvitimi državami. Čeprav globalizacija povečuje skupno svetovno bogastvo, postaja vrsta držav vedno bolj revnih, saj ima več kot 80 držav manjši dohodek, kot ga je imela pred desetletjem ali dvema. Leta 1995 so pri OZN, poleg dotedaj že znanega HDI, predstavili dva nova indeksa, in sicer GDI in GEM. Medtem ko GDI kaže širjenje osnovnih človeških virov (zdravja, izobrazbe ter dohodka) in s tem življenjske pogoje za oba spola, pa nam GEM kaže, ali imajo ženske aktivno vlogo v gospodarskem in političnem življenju. Oba indeksa sestojita iz sledečih sestavin: deleža žensk na vodstvenih in vodilnih položajih, deleža žensk v parlamentu in deleža dohodka žensk. Po indeksu človekovega razvoja (HDI) se med tranzicijskimi državami najvišje uvrsti Slovenija (na 28. mesto),sledijo ji Češka, Slovaška in Poljska. Po izračunih ZMAR znaša vrednost HDI 0,864, z vrednostjo GDI, ki se od HDI razlikuje za 0,001, pa se uvrščamo na 26. mesto. Vrednosti GDI in HDI sta za Slovenijo skoraj enaki, kar ni splošna značilnost drugih držav. Rezultat je posledica visoke stopnje vključenosti žensk v vse tri ravni izobraževanja, ter relativno visokega deleža dohodkov žensk v primerjavi z moškimi. Vrednost indeksa GEM znaša za Slovenijo 0,486, kar nas uvršča na 42. mesto med 102 izbranima državama. Kazalca, ki Sloveniji znižujeta vrednost GEM, sta deleža žensk v parlamentu in na vodstvenih in vodilnih položajih, zvišuje pa ga delež BDP na prebivalca po kupni moči, ki ga prejme ženska in je med tranzicijskimi državami najvišji (9,137 USD). Ker neenakost po spolu obstaja v vsaki državi, sta vrednosti GDI in GEM praviloma nižji od vrednosti HDI, ne pa nujno tudi uvrstitev države. Povprečni delež žensk v parlamentu v Vzhodni Evropi in Skupnosti neodvisnih držav znaša 9,1% (v Evropskem parlamentu ženske predstavljajo 30%), Slovenke pa po parlamentarnih volitvah 1996 zasedajo 7,8%. Zaposlenost žensk v Sloveniji in ostalih tranzicijskih državah je nasprotno že vseskozi visoka, kljub temu pa je prisotna, sicer v manjši meri kot v EU, plačna vrzel med spoloma. Tako, denimo, so ženske v Sloveniji v letu 1991 prejemale 88,7% povprečne plače moškega, čez pet let pa se je delež zmanjšal še za dve odstotni točki v škodo žensk. Ko smo dodatno analizirali stanje v letu 1998, smo ugotovili, da so se razlike v plačah zmanjšale. Ženske so v letu 1998 v povprečju zaslužile 88,7% moških plač in se tako vrnile v položaj, v katerem so se nahajale leta 1991. Na tej točki lahko sklepamo, da tranzicija ni bistveno vplivala na spremembo v razlikah v plačilu glede na spol, saj se le-ta v opazovanem obdobju ni povečala.
    Vir: Tranzicija in (ne)enakost med spoloma (str. 167-187)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2000
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 20387677

    Povezava(-e):

    http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr34-35hanzekjavorniktrselic.PDF
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico