VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
Celotno besedilo
  • Model zdravja gozdov v Sloveniji : doktorska disertacija = Model of forest health in Slovenia : doctoral dissertation
    Ogris, Nikica
    V disertaciji predstavljamo model za ocenjevanje zdravja gozdov v Sloveniji. Model je prostorski z ločljivostjo 1 km * 1 km in ga sestavlja več kot 20.000 celic. Zdravje gozdov ocenjujemo s pomočjo ... sanitarnega poseka, in sicer v zvezni spremenljivki kot delež lesne zaloge v celici modela. Model smo zgradili s pomočjo metode strojnega učenja M5', ki gradi regresijska odločitvena drevesa. V razvoj modela gozdov Slovenije je bilo vključenih 245 spremenljivk. Model je bil izračunan za tri scenarije podnebnih sprememb in 12desetletnih obdobij, t. j. za obdobje 1981-2100. Z modelom za ocenjevanje zdravja gozdov smo preskušali tri hipoteze: (1) zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji se bo zaradi podnebnih sprememb poslabšalo; (2) gozdovi s spremenjeno drevesno sestavo so labilnejši, tako v obdobju 1995-2005 kot v podnebnih spremembah; (3) zdravje gozda v Sloveniji se bo zaradi podnebnih sprememb v gozdovih s spremenjeno drevesno sestavo bolj poslabšalo kot v gozdovih z ohranjeno drevesno sestavo. Vse tri hipoteze so potrjene. (1) Povečal se bo povprečni delež potencialne sanitarne sečnje v lesni zalogi (povprečno 0,02-0,05 % lesne zaloge na 10 let) in povečala se bo potencialna površina, kjer se lahko pojavi sanitarna sečnja (povprečno 72-111 km2 na 10 let). Hipotezo (2) preskušamo s pomočjo enostavne analize variance, kjer je odvisna spremenljivka povprečni delež sanitarne sečnje v lesni zalogi in faktor stopnja ohranjenosti drevesne sestave. S tveganjem, manjšim od 0,05, trdimo, da obstaja statistično značilna razlika vsaj med dvema povprečnima sanitarnima sečnjama po stopnjah ohranjenosti drevesne sestave tako v obdobju 1995-2005 kot v podnebnih spremembah. Hipotezo (3) smo preskušali z intervalomzaupanja za razliko povprečij in t-preskusom. V gozdovih s spremenjeno drevesno sestavo bo povprečni sanitarni posek pri 95 % zaupanju za2,05-3,38 % lesne zaloge večji kot v gozdovih z ohranjeno drevesno sestavo, če privzamemo Smolejevo klasifikacijo ohranjenosti drevesne sestave. Rezultat disertacije so tudi modeli za ocenjevanje potencialne sanitarne sečnje zaradi žuželk, žleda, dela v gozdu in drugih vzrokov (po klasifikaciji sanitarne sečnje Zavoda za gozdove Slovenije), katerih projekcije so bile izračunane za tri scenarije podnebnih sprememb do konca 21. stoletja. Potencialnih sanitarnih sečenj zaradi žuželk bo predvidoma več, zaradi žleda in dela v gozdu manj, in zaradi drugih vzrokov drastično več.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Ogris], 2007
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 2120870
Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
BF, Centralna biotehniška knjižnica, Ljubljana Ljubljana BFCBK na dom 1 izv.
Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica, Ljubljana Ljubljana GIS na dom 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...