VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vloge socialnih omrežij v dolgotrajni oskrbi [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Koželj, Klara, 1994-
    V magistrskem delu me je zanimalo, kako velik pomen dajejo stari ljudje socialnim omrežjem, pokazati sem želela, kako pomemben del dolgotrajne oskrbe so. V Sloveniji še vedno ni ustrezne zakonodaje, ... ki bi učinkovito odgovarjala na potrebe starih ljudi in zagotavljala zadosten obseg storitev. Izziv je zagotoviti takšno oskrbo, ki bo združevala socialno oskrbo z zdravstveno nego. V raziskavi sem primerjala značilnosti socialnega omrežja v domačem in institucionalnem okolju, kako si stari ljudje in njihova okolica medsebojno pomagajo, kako odnosi z drugimi vplivajo na življenje v starosti in kakšen je pomen socialnega omrežja pri razvoju novih oblik pomoči. Raziskava je kvalitativna, osnovno gradivo predstavljajo intervjuji in fokusna skupina. Vključene so bile občanke Občine Žirovnica, stare nad 65 let in različni strokovnjaki, ki se na kakršenkoli način srečujejo s starimi ljudmi v tej občini. Rezultati so pokazali, da imajo v domačem okolju intervjuvanke svoj prostor in mir, lahko k sebi povabijo kogar koli želijo in se razumejo s svojimi sostanovalci, medtem ko v institucionalnem okolju manjka zasebnosti in domačih ljudi. Občanke si s svojim socialnim omrežjem izmenjujejo različne vrste opore, pomagajo si pri delu na vrtu, varstvu vnukov, kuhanju kosila, pomagajo si z nasveti in čustveno oporo. Najbolj se lahko zanesejo na družino, pa tudi na nekaj prijateljev in sosedov. Njihovo socialno omrežje predstavljajo sorodniki, prijatelji, članice v društvih in sosedje. Videvajo se ob praznikih, praznovanjih, ob obiskih na domu in v domu za stare, ob srečanju na cesti in v društvih. Strokovnjaki opažajo potrebe po bolj okrepljenih storitvah in programih v skupnosti ter po nekaj institucionalnih namestitvah. Intervjuvanke nosijo veliko različnih vlog, od mame, babice, sestre, gospodinje, članice organizacije, do sosede. Gospe si v prihodnosti želijo čim dalj časa ostati doma, biti samostojne, aktivne, pomagati drugim in se udeleževati kakšnih izletov. V primeru odvisnosti od drugih bi se preselile tudi v dom za stare, če bi ta obstajal v domačem kraju. Nekatere intervjuvanke vozijo avtomobile same, ostale za prevoz prosijo družinske člane ali gredo na avtobus. Stike vzdržujejo osebno, preko mobitela in pisem. V prihodnje bi morali načrtovati take storitve dolgotrajne oskrbe, ki bi potekale predvsem na domovih ljudi, institucionalne namestitve bi morale imeti manjše kapacitete in vsebovati enoposteljne sobe, pri dolgotrajni oskrbi bi morali posebej upoštevati človeški vidik in socialne stike, morali bi okrepiti formalno pomoč, ki bi se dopolnjevala z neformalno. Strokovnjaki bi želeli imeti več organiziranih storitev v skupnosti, kot so povečan obseg pomoči na domu, socialni servis, organizirane prevoze, center aktivnosti starejših, dnevno varstvo, mobilni tim, druženje, spremstvo, možnost krizne namestitve in začasne postelje. Oskrba mora biti zasnovana tako, da je človek v središču pozornosti in so storitve prilagojene njemu.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Koželj], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22221571

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0416
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico