VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Sociološki vidiki motenj hranjenja in sodobni telesni ideal v slovenski družbi : magistrsko delo
    Krajnc, Adrijana, 1972-
    Magistrska naloga je namenjena raziskovanju in razkrivanju dilem o sodobnem lepotnem idealu in motnjah hranjenja. V sodobni družbi je postal lepotni ideal vitko telo in disciplino, kot lastnost ... posameznika, sodobna družba nagradi z uspehom. V določenih primerih pride do motenj hranjenja, ki spadajo v skupino duševnih bolezni. V teoretičnem delu je predstavljen nastanek ideala vitkosti skozi zgodovino in sedanji sodobni lepotni ideal. Da je lepota v današnji kulturi pomembna, je potrdila raziskava. Izkazalo pa se je, da to ni pogoj za osebno srečo. Predstavljene so motnje hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija in bikoreksija. Pri teh motnjah je potrebno poiskati vzroke, saj pogosto sledijo neželenemu življenjskemu dogodku (zlorabi, izgubi bližje osebe, izgubi službe, alkoholizmu v družini, slabemu šolskemu uspehu ...). Določene osebnostne lastnosti - pridnost, rigidnost, želja ugajati, perfekcionizem, introvertiranost - lahko vplivajo na nastanek motenj hranjenja, ki jih nekateri dejavniki spodbudijo. Dejavnike, ki vplivajo na motnje hranjenja, delimo na tri skupine: biološko-genetske, sociokulturne in psihološke. Družba kot odgovor na družbene norme krivi medije in modno industrijo za nastanek motenj hranjenja. Vplivi medijev na odnos do telesa je viden tudi iz rezultatov raziskave. Posamezniki, ki se primerjajo z osebami iz medijev, bi se prej odločili za estetsko operacijo in vsekakor bolj pazijo na telesno težo. V Ameriki, Angliji in Nemčiji so popularni spletni formi Pro Ana in Pro Mia - v Sloveniji taki forumi, ki promovirajo izrazito vitkost (in s tem anoreksijo in bulimijo) še niso prepoznavni. Raziskava je potrdila hipotezo, da več žensk (11,5 %) kot moških (2,2 %) zboli za motnjami hranjenja in da za motnjami zboli več mlajših do 20 let (11,8 %) in do 30 let (12 %), od 31 do 50 je samo ena oseba s prenizkim ITM, ki ima vpliv na telesno samopodobo. V raziskavi se preverjajo tudi prehranjevalne navade v slovenski družbi. Raziskava je pokazala, da so pogost pojav v slovenski družbi motnje prehranjevanja, neredno uživanje obrokov, uživanje preveč maščob in sladkorja. Samo polovica posameznikov dnevno uživa sadje in zelenjavo. Pri hranjenju se načrtno omejuje več žensk. Telesna teža vpliva na prehranjevalne navade in iz slabih prehranjevalnih navad se lahko razvijejo motnje hranjenja. Dokazana je tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov na prehranjevalne navade in na skrb za telo (spol, starost, zakonski stan, izobrazba, izobrazba staršev, kraj bivanja, prihodek).
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [A. Krajnc], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22663688

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico