VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Odnos med materjo in hčerjo v sodobnem slovenskem romanu
    Pezdirc-Bartol, Mateja
    Zapleten odnos med materami in hčerami je postal zadnja leta predmet številnih psiholoških, socioloških in kulturoloških razprav, katerih bistveno spoznanje je, da ta odnos ni brezpogojno ljubeč, ... odkrit, zaupljiv, ampak da prihaja med ženskama do tekmovalnosti, nasprotovanja, zavračanja. Prav ta odnos naj bi bil eden temeljev razvoja ženske subjektivitete. Analiza, ki je temeljila zlasti na treh literarnih besedilih treh različnih žanrov: antiutopičnem romanu Berte Bojetu Filio ni doma (1990), kriminalnem romanu Maje Novak Cimre (1995) ter ljubezenskem romanu Brine Švigelj Mérat Smrt slovenske primadone (2000), je pokazala, da je ta motiv pogostejši v romanih, ki jih pišejo ženske, pri čemer pisateljice največkrat prevzemajo perspektivo hčera in ne mater. Tri hčere, Filio, Jana in Lea, predstavljajo tri različne odnose do mater, ki pa so vsi patološko zaznamovani. Medtem ko si je bila Filio s svojo mamo popolna tujka, saj jo je ta že ob rojstvu zavrgla, sta Jana in Lea odraščali ob materah, ki sta se celo življenje "žrtvovali" za hčerino srečo, a se nikoli nista potrudili, da bi razumeli njune želje in resnične potrebe. Če ima materino ravnanje za Filio in Jano lastnosti psihičnega nasilja, se pri Lei v zadnji fazi prevesi tudi v fizično nasilje, v stradanje, hiranje in smrt. Prav Smrt slovenske primadone pa je tudi roman, v katerem je motiv odnosa med materjo in hčerjo osrednja tema, izpeljana z najbolj radikalnimi posledicami.
    Vir: Slovenski roman (Str. 139-148)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 2003
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22813282