VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Študije dobrih primerov šolskih vrtov v osnovni šoli [Elektronski vir] = Best practice case studies of school gardens in primary schools : magistrsko delo
    Novljan, Kaja
    V modernem šolstvu ima izkustveno učenje vse večjo vlogo. Ena od uveljavljenih oblik izkustvenega učenja je tudi raba šolskega vrta. Z njo otroci lažje in bolj trajnostno usvajajo naravoslovne ... vsebine, hkrati pa ima v vzgoji in izobraževanju še veliko širše potenciale. V začetnem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili pomen šolskih vrtov v sodobnem izobraževanju, ki kot pristop izkustvenega učenja postavlja učenca v vlogo aktivnega subjekta v učnem procesu in se osredotoča na njegov celostni razvoj (Banjac idr., 2022). Ta prinaša pozitivne učinke na področju učenčevega učnega uspeha, motivacije in pojmovanja učenja, razvoja njegove samostojnosti, ekološke ozaveščenosti, psihofizičnega zdravja, socialnega razvoja (Graham idr., 2005; Kos in Jerman, 2019; Kos, Stradovnik in Torkar, 2022; Mann s sodelavci, 2022; Ranken idr., 2023; Skribe Dimec, 2014; Štemberger, 2012). Ker pa ima zamisel o vključevanju narave kot sestavnega dela vzgoje in izobraževanja otrok v okviru učnih načrtov že daljšo zgodovino, smo predstavili zgodovino razvoja šolskih vrtov v svetu in na Slovenskem. Predstavili smo pouk na šolskem vrtu in prednosti njegove rabe ter raziskali različne izzive, ki se ob tem pojavljajo, ter potencialne rešitve za njihovo preseganje. Pri umestitvi šolskega vrta kot elementa pri uresničevanju učnega načrta naravoslovnih predmetov v osnovni šoli smo podrobneje pregledali učna načrta predmetov spoznavanje okolja (od 1. do 3. razreda) (Kolar idr., 2011) ter naravoslovje in tehnika (4. in 5. razred) (Vodopivec idr., 2011). Pri tem smo izpostavili operativne cilje, ki so neposredno in posredno vezani na rabo šolskega vrta. Po letu 2000 so v Sloveniji začeli oživljati tradicijo šolskih vrtov na temeljih modernih spoznanj edukacijskih znanosti, k čemur so močno prispevala številna gibanja, organizacije in programi (Ribarič, 2015). Najprepoznavnejša med njimi, »Šolski ekovrtovi« in »Ekošola«, smo v nadaljevanju podrobneje predstavili. Na koncu teoretičnega dela smo izpostavili priporočila za načrtovanje vzpostavitve in ureditve šolskega vrta ter smernice za kakovostno pripravo učnih dejavnosti pri projektu šolskega vrta. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na raziskovanje in analizo dobrih primerov šolskih vrtov v posameznih slovenskih osnovnih šolah. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo, natančneje narativno metodologijo raziskovanja. Osredotočili smo se na štiri primere dobrih praks posameznih šolskih projektov in jih podrobno analizirali. Rezultati raziskave so pokazali, da so uspešni šolski vrtovi dobro načrtovani, da v celotnem procesu vključujejo sodelovanje učencev in sodelovanje z drugimi učitelji, šolskimi delavci in starši, a kljub temu v veliki meri odvisni od samoiniciativnosti posameznih mentorjev projekta. Ob proučevanju primerov dobrih praks smo določili ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti in trajnosti projekta šolskega vrta, ter oblikovali smernice za pogostejše in kakovostnejše organiziranje dejavnosti rednega pouka v šolskem vrtu. V razpravi smo analizo šol glede na raziskovalna vprašanja povezali z ugotovitvami številnih drugih avtorjev. V zaključnem delu pa smo predstavili še priporočila za šole, ki želijo vzpostaviti šolski vrt, ter poudarili pomen nadaljnjega raziskovanja in razvoja novih pristopov k njihovemu upravljanju. Namen tega magistrskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju vloge šolskih vrtov v vzgoji in izobraževanju ter ponuditi preizkušene praktične smernice za njihovo načrtovanje in izvajanje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Novljan], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 234217987

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico