VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Etnografija strukturnega nasilja v vsakdanjem življenju družin s statusom dovoljenja za začasno prebivanje : magistrsko delo
    Fidler, Katja
    Pri socialnodelovnem sodelovanju z družinami, državljankami tretjih držav, sem opazila, da so njihove duševne in socialno-ekonomske stiske najpogosteje povezane s postopki za pridobivanje dovoljenj ... za začasno in stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ter z dostopom do socialnih pravic. Med enajstmesečnim etnografskim opazovanjem vsakdanjega življenja družinskih članic štirih družin sem iz njihove perspektive raziskovala vpliv postopkov pridobivanja dovoljenj za prebivanje in dostopa do socialnih pravic na njihove vsakdanje življenjske razmere. Ugotovitve, interpretirane po principih utemeljene teorije, iz perspektive zagovorništva in kritične teorije ponazarjajo, da součinkovanje migracijske zakonodaje z zakonodajo o državljanstvu, trgu dela in socialnem varstvu v vsakdanjem življenju udeleženk raziskave deluje kot mehanizem strukturnega nasilja. To posredno nasilje, vpeto v delovanje institucij in družbe nasploh, jim s pomočjo pravno predpisane negotovosti državljanskega statusa in verižnega pogojevanja pravice do prebivanja in socialnih pravic otežuje zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Življenje z dovoljenjem za začasno prebivanje jim omogoča legalno prebivanje v Sloveniji in dostop do nekaterih socialnih pravic samo pod določenimi pogoji in le za določen čas. Ti pogoji določajo, da ne smejo izgubiti zaposlitve, rednih prihodkov in prijave bivališča, kar pomeni, da v odvisnosti od zaposlitve vztrajajo v slabih delovnih pogojih. Ta pogojenost in kratkotrajnost dovoljenja za začasno prebivanje jih postavlja v podrejen in negotov položaj z nenehno grožnjo ilegalizacije in izgona iz države. Ilegalizacija pa za udeleženke raziskave pomeni izgubo zaposlitve kot edinega vira sredstev za preživljanje, izgubo stanovanja za bivanje, vzpostavljenih socialnih mrež, nekaterih socialnih pravic, možnosti oz. prekinitev zdravljenja ali rehabilitacije, prekinitev izobraževanja, ločitev otrok od staršev itd. Pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje bi udeleženkam raziskave omogočilo varnost glede osnovnih življenjskih potreb, saj velja za nedoločen čas, ni vezano na določen namen bivanja ali ekonomski status ter omogoča večji obseg socialnih pravic. Možnosti pridobitve dovoljenj za stalno prebivanje pa postajajo vse manjše zaradi restriktivnih pogojev (zadostnih sredstev za preživljanje in preizkusa znanja slovenskega jezika). Nekatere udeleženke raziskave, ki zaradi slabega ekonomskega statusa in nezmožnosti dokazovanja znanja slovenščine na zahtevani ravni teh pogojev ne morejo doseči, s svojimi družinami v Sloveniji živijo s statusom dovoljenja za začasno prebivanje za nedoločen čas. Ta začasen in pogojen status pa povzroča, da so v nenehni negotovosti glede izida prošenj za podaljšanje dovoljenj, ilegalizacije in svojih življenjskih razmer. Še večje težave pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb imajo tiste udeleženke raziskave, ki zaradi nedoseganja pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje živijo v Sloveniji brez pravnega statusa. Živijo z nenehno grožnjo deportacije in zgolj s pravico do nujnih zdravstvenih storitev in osnovnošolskega izobraževanja. Tem nasilnim posledicam bi se lahko ognile, če bi Slovenija spremenila trenuten način upravljanja z državljanskimi statusi, ki po zgledu liberalnih držav-nacij svoje prebivalstvo deli na državljanke in »tujke«. Pri tem za slednje, predvsem državljanke tretjih držav predpisuje stroga merila pri legalizaciji prebivanja na ozemlju države in pri dostopu do storitev socialnega varstva. Za zmanjšanje strukturnega nasilja so nujne takšne spremembe v zakonodaji in delovanju institucij na vseh področjih, ki bi vsem prebivalkam Slovenije omogočale uresničevanje predvsem dveh temeljnih pravic: obče pravice do legalnega stalnega prebivanja ter dostopa do polnega obsega socialnih pravic. Čeprav so institucije, v katerih delujejo socialne delavke, vpete v strukturno nasilje in določene prebivalke Slovenije izključujejo iz omenjenih pravic, morajo socialne delavke te pravice argumentirano zahtevati za vse svoje uporabnice in sokrajanke.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Fidler], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 238553091

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0792

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana Ljubljana VSSDLJ ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico