VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razvoj metode sproščanja in vitro za slabo topno učinkovino iz intramuskularne nanosuspenzije [Elektronski vir] = Development of an in vitro dissolution method for a poorly soluble drug from intramuscular nanosuspension : magistrska naloga : magistrski študijski program farmacija
    Mrzlikar, Maruša
    Dolgo delujoče parenteralne oblike (LAI) so kompleksne farmacevtske oblike, namenjene nadzorovanemu sproščanju skozi daljše časovno obdobje (tedni–meseci), ki jih apliciramo intramuskularno (i. m.) ... ali subkutano (s. c.). Ob aplikaciji LAI-nanosuspenzije v mišično tkivo se ustvari depo učinkovine, ki omogoča sproščanje skozi daljše časovno obdobje. Dolgo delujoče injekcije zmanjšajo frekvenco administracije, izboljšajo sodelovanje pacientov pri zdravljenju in predstavljajo rešitev za neprekinjeno zdravljenje kroničnih bolezni. Glavni namen magistrske naloge je razviti selektivno in vitro metodo sproščanja, ki bo razlikovala med delci zdravilne učinkovine (ZU) različnih velikosti v nanosuspenziji s podaljšanim sproščanjem in hkrati zagotavljala robustnost. S tem namenom smo vrednotili vzorce suspenzije izdelane z metodo mokrega mletja s steklenimi kroglicami, ki so bili enake sestave kot inovatorski produkt – ZU, polisorbat 20, manitol, makrogol in voda za injekcije. Posamezni vzorci so se razlikovali v procesu izdelave, ki je vključeval različne hitrosti in čase mešanja, zaporedje dodajanja sestavin ter uporabo kroglic za mletje različnih velikosti. Posledično se je razlikovala tudi velikost delcev ZU v nanosuspenziji. Razvili smo metodo na napravi USP 4, s pretočno celico, v zaprtem načinu delovanja. Najprej smo ovrednotili parametre, kot so pretok, način vzorčenja, volumen medija, odmerek ZU in vpliv sestave ter ionske moči medija. Za vrednotenje sproščanja ZU v mišičnem tkivu smo uporabili medij, ki posnema sestavo medcelične tekočine t. i. simulirane mišične tekočine. Vzporedno smo z uporabo dializne naprave »Slide-A-Lyzer« poskušali simulirati sproščanje v fizioloških pogojih mišičnega tkiva. Pri obeh metodah smo opazili znatno obarjanje ZU, kar pripisujemo povišani ionski moči medija, zato smo se odločili za nadaljnje preizkuse v vodi. Uporabili smo tudi metodo na ploščah za celične kulture z vdolbinami, s katero smo ovrednotili začetno sproščanje učinkovine, t. i. »burst efekt«. Zaključimo lahko, da izbor aparature in parametrov vpliva na hitrost sproščanja ZU iz intramuskularne nanosuspenzije. Metoda na napravi USP 4 nam daje ponovljive rezultate (RSD časovnih točk od 60. min dalje < 20 %), ne moremo pa je opredeliti kot robustne (f2 ≤ 50). Za razliko od nje ima metoda na ploščah za celične kulture z vdolbinami dodatno vrednost, saj lahko z njo ovrednotimo »burst efekt« ter je selektivna, saj ločuje med nanosuspenzijami, pridobljenimi z različnim procesom izdelave in različno velikostjo delcev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Mrzlikar], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 246869251

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171421

    Vsebina dokumenta nedostopna do 01.09.2026.



Vnos na polico