VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kasandra Borisa A. Novaka in preroštvo
    Vrečko, Janez
    Novakova Kasandra presega opise v Homerjevi Iliadi, njen značaj ni statičen, kot to velja za antične epske figure, hkrati pa iz obrobne prerokinje v antični tragediji postane naslovna junakinja. Po ... Apolonovem prevzemu Delfskega preročišča je bilo treba preroška sporočila prevesti v razumno moško govorico, in ker Kasandra že pripada takšnemu svetu, je njeno preroštvo doživelo to, da ji nihče ni verjel. Svetu moške logike in nasilja se upira s svojim telesom in govorico. V prizoru z lutkami Novakova Kasandra poskuša estetsko funkcijo gledališke igre preobraziti nazaj v mitološko-ritualno, to pa se v času vzpostavljajočega se tragičnega sveta, katerega del je tudi njena jalova preroškost, ne more več posrečiti. S tem v zvezi je še posebno zanimivo, da tudi Novak za Hektorja uporablja "cvetno" metaforiko, kar kaže anto, da gre za spopad dveh razumevanj časa in prostora: Ahajcem pripada brutalna zgodovina, Trojancem pa cikličnost, ki bo uničena, zravnana z zemljo. Grki so tako pri Novaku potencialni ali dejanski vojni zločinci, kakršne Homer pozna šele po vnovičnem Ahilovem vstopu v boj. V zadnjih prizorih se Novakova Kasandra povsem izmakne mitskemu izročilu in se združi z Agamemnonom, s tem pa se odpove svojemu telesu in preroškosti ter podredi patriarhalni logiki. Novakova svobodna rešitev Kasandrine usode ne želi pozabiti vseh tistih Troj, ki so se dogodile pozneje in se še vedno dogajajo.
    Vir: Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo. - ISSN 1318-8828 (Letn. 8, št. 31/32, 2003, str. 191-205)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2003
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 24705634

Vnos na polico