VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv kriterijev za zagotavljanje osončenosti bivalnih prostorov na gostoto urbanega tkiva [Elektronski vir] : diplomska naloga = The impact of criteria for ensuring sunlight availability in residential spaces on urban density : graduation thesis
    Trstenjak, Petra, gradbenica
    Ustrezno osončenje stavb je eden izmed ključnih dejavnikov kakovosti bivanja, saj vpliva na zdravje in dobro počutje stanovalcev, energetsko učinkovitost stavb ter splošno bivalno udobje. Do ... pomanjkanja direktne sončne svetlobe v prostorih najpogosteje prihaja v mestih, kjer poteka proces zgoščevanja urbanega tkiva. Zato so v veljavo stopili standardi oziroma predpisi, ki narekujejo minimalno trajanje naravnega osončenja obstoječih in novih stavb, s tem pa do neke mere tudi omejujejo pozidavo. V svoji diplomski nalogi sem obravnavala vpliv kriterijev za zagotavljanje osončenosti bivalnih prostorov na gostoto urbanega tkiva. Za simulacijo različnih gostot pozidave sem si pomagala s faktorjem zazidanosti FZ, ki sem ga skozi svojo analizo spreminjala in ob tem preverjala, kako je povezan z osončenostjo prostorov večstanovanjske stavbe. Model stavbe sem pripravila s pomočjo programske opreme Rhino 7, samo analizo pa nato izvedla z orodjem Grasshopper in vtičnikom Ladybug. Izhodiščno stavbo sem najprej postavila v mrežo devetih enakih stavb (3 x 3), ki so bile glede na faktor zazidanosti med seboj oddaljene za določeno razdaljo, nato pa raziskala osončenost zasteklitev za lokacijo Ljubljana - Bežigrad, na dan zimskega solsticija (21. december) in spomladanskega ekvinokcija (21. marec). Okna sem pri tem razdelila glede na štiri strani neba in za vsakega izmed njih določila trajanje osončenja, pri različnih faktorjih zazidanosti. Rezultate sem nato primerjala z zahtevami iz standarda SIST EN 17037 in 91. člena Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana. Izkazalo se je, da imata gostota urbanega tkiva in osončenost bivalnih prostorov zares pomemben medsebojni vpliv. Najmanjšo osončenost so po pričakovanjih dosegala okna na severni fasadi, najbolj osončena pa so bila okna na južni strani objekta. Povečanje faktorja zazidanosti je sistematično zmanjšalo osončenost in tako določeni prostori pri višjih gostotah pozidave niso več izpolnjevali kriterija. Diplomska naloga torej opozarja na konflikt med zagotavljanjem kakovostnih bivalnih pogojev in cilji zgostitve mest, ugotovitve pa lahko služijo kot izhodišče za iskanje kompromisov med učinkovitostjo prostorskega načrtovanja in zahtevami za zdravo bivalno okolje.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [P: Trstenjak], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 250245635

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=173626

Vnos na polico