VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Trgovina v Sloveniji med obema vojnama : Ljubljana - Maribor - Celje : doktorska disertacija
    Počivavšek, Marija
    Razvoj trgovine, sicer ene najstarejših gospodarskih dejavnosti, se je v 20. stoletju hitro spreminjal, vseskozi pa je bila prisotna njena osnovna funkcija- posredniška vloga. Na razvoj slovenske ... trgovine je vplivala ugodna geografska lega (križišče poti). Že v drugi polovici 19. stoletja sta bili na slovenskem ozemlju razviti grosistična ter tranzitna trgovina, na podeželju padrobna trgovina, kramarstvo in krošnjarstvo. Na prelomu stoletja je trgovinadoživela velike strukturne spremembe, se na eni strani koncentrirala, na drugi pa drobila na majhne trgovinske obrate. Med vojnama je v slovenskem prostoru delovalo 28 (obveznih) trgovskih gremijev; posvetovalno telo države glede gospodarskih vprašanj pa je predstavljala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. V tem obdobju je bil slovenski prostor del jugoslovanske države, ki je imela agrarno strukturo; najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerke so bile Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Nemčija in Velika Britanija. Večino jugoslovanskega izvoza in uvoza je obsegalo klirinško poslovanje, sama gospodarska politika Jugoslavije pa je bila naravnana protekcionistično. Po prilagoditvi gospodarstva novemu tržišču v dvajsetih letih je sledilo ekonomsko stabilno obdobje, nato pa je nastopila velika gospodarska kriza, ki je trgovino zelo prizadela in je postopoma pojenjala šele v drugi polovici tridesetih let. Zaposleni v trgovini so predstavljali okrog 8 % vseh zaposlenih v Sloveniji (oz. 2,7 % celotnega prebivalstva). V slovenskem prostoru je bila trgovinska mreža najbolj razvita v Ljubljani, Mariboru in Celju z okolico, kjer je bilo tudi največja gostota prebivalstva. Mreža trgovin je bila močna tudi v gosto poseljeni okolici industrijskih središč, napodeželju pa je prevladoval tip trgovine z mešanim blagom. Zaradi razvoja prometnih storitev so mestne trgovine - v veliki meri so bile specializirane, obstajale so že posamezne (vele)blagovnice - postajale dostopnejše tudi podeželskemu prebivalstvu. Večinoma so bile trgovine v lasti posameznikov, sledile so družbe z omejenim jamstvom in javne trgovinske družbe, delniških družb je bilo malo, v glavnem pa so prevladovali mali obrati. V slednjih so delali lastniki z družinskimi člani v skromnih pogojih. Večji trgovci so imelivajence, nekateri tudi pomočnike. Že na prelomu iz19. v 20. stoletje so se v trgovini množičneje zaposlovale ženske; njihovo število je nato celotno obdobje do druge svetovne vojne le malo zaostajalo za številom moških. Kandidati za trgovski poklic so se v obdobju med obema vojnama lahko izobraževali na zasebnih in državnih trgovskih šolah. Med svetovnima vojnama so se s pospešenim razvojem in urbanizacijo spreminjale tudi socialne razmere (zavarovanje zaposlenih); strukturnim gospodarskim spremembam je sledilo oglaševanje: reklamo kot sredstvo uspešnejše prodaje so s pridom izkoriščali tudi trgovci. Na področju prodaje so slovenski trgovci uporabljali z Evropo povsem primerljive in v marsičem inovativne načine (npr. kataloška prodaja). Slovenska trgovina je bila v obravnavanem obdobju vpeta v širši evropski prostor in povsem evropsko primerljiva.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Počivavšek], 2011
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 258200320

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ na dom 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico