VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Značilnosti osamljenosti pri stanovalcih v domovih starejših občanov [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Žibert, Jan Irenej
    Človek je biološko in psihološko bitje, a tudi socialno, zato težko živi sam. Občutek osamljenosti je zato v starosti povezan z izgubo bližnjih oseb in redkejšimi socialnimi stiki. Z raziskavo sem ... želel ugotoviti, kako se prepozna osamljenost pri stanovalcih doma, kakšno je razumevanje osamljenosti stanovalcev pri socialnih delavkah, katere metode socialnega dela uporabljajo za preprečevanje in preseganje osamljenosti stanovalcev vsi sodelujoči v procesu pomoči, kako ostali zaposleni prepoznavajo osamljenost stanovalcev ter kako v danih primerih ravnajo, kako lahko stanovalci sami pripomorejo k preprečevanju in odpravljanju osamljenosti in katere so možnosti vpliva na zmanjšanje osamljenosti pri stanovalcih. Moja raziskava je kvalitativna, za samo raziskavo sem zbral podatke s pomočjo polstrukturiranega oziroma polstandardiziranega intervjuja, same intervjuje pa sem opravil s socialnimi delavci, zaposlenimi v domovih za stare. Z raziskavo sem ugotovil, da se kot glavni znak osamljenosti pri stanovalcih kaže njihov umik iz družbe. Pri tem je pojav osamljenosti v starosti nasploh najbolj povezan s pojavom zdravstvenih težav in/ali krčenjem socialne mreže pri posamezniku, kar lahko vodi do socialne in zdravstvene izolacije posameznika. Ob poslabšanju zdravstvenega stanja stanovalci namreč težje navezujejo stike z ljudmi, saj to zahteva energijo ter predstavlja napor. Poleg tega se (lahko) v starosti pojavijo nekateri dogodki, ki lahko osebo še kako zaznamujejo in ji lahko povzročajo občutke osamljenosti. Ti dogodki so na primer smrt partnerja, smrt prijateljev in drugo. Poleg naštetega lahko sam prihod v dom predstavlja veliko življenjsko prelomnico v življenju posameznikov. Ključen prvi korak ob zaznavi osamljenosti pri stanovalcih je pogovor s stanovalcem. Stanovalce se povabi k sodelovanju pri aktivnostih v domu, ključna je njihova samoiniciativnost. Eno izmed najbolj pozitivnih strani kolektivnega bivanja predstavlja druženje, ki je lahko ključno pri zmanjševanju osamljenosti pri posameznikih. Pomemben del pri zaznavi ter kasneje preprečevanju osamljenosti pri stanovalcih imajo socialni delavci, ostali zaposleni in sorodniki ter tudi prostovoljci. Slednje se sicer aktivira na željo stanovalca. Moj predlog je, da bi morali v prihodnje spremeniti in prilagoditi normativ, ki se tiče števila zaposlenih socialnih delavcev v domovih za stare. Poleg tega bi predlagal tudi več skupin za samopomoč v domovih za stare in njihovo bolj pogosto aktivnost. Kot zadnje predlagam preverjanje osamljenosti pri stanovalcih s pomočjo anketnega vprašalnika enkrat mesečno.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [J. I. Žibert], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 28693507

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI607
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico