VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pomeni in antropološke funkcije poznosrednjeveške podobe : ikonografija in ikonologija (tudi) za našo rabo
    Mikuž, Jure, 1949-
    Ikonografijo in ikonologijo razumemo kot pisanje in razmišljanje o podobah, ali pa obratno, kot podobo zapisanega, podobo racionalne besede. Če pomen prvega odnosa med besedo oziroma besedilom in ... podobo ikonografijo vzpostavlja, pa jo drugi, kakor je pokazano v tem prispevku, spodbija. Pozni srednji vek je bil čas tranzicije, dinamičnega družbenega prehoda v novi vek. Cerkev sama ni bila enotna, znotraj nje so bila različna trenja in težnje, nasprotja med redovi, med različnimi oblikami duhovščine, med sakralnim in profanim. Zato je še toliko težje govoriti o enoviti institucionalni doktrini, ki bi jo izražala likovna umetnost. Nasprotno, zelo priljubljeni so bili prizori, ki so kazali prav največje paradokse doktrine, kot so utelešenje, brezmadežnost ipd. Ti so zapovedano sveto resnico, naj je bila še tako abstraktna in nedoumljiva, dopolnjevali in pojasnjevali z realističnimi motivi in komentarji, povzetimi iz vsakdanjega življenja. Da bi bile podobe dostopne in razumljive, si sveto in laično v njih ne nasprotujeta, ampak sta spojena in se dopolnjujeta v eno, med seboj nerazdružljivo vsebino. Zato so teologi in vsi drugi, ki so vplivali na naročila, skrbeli predvsem za pastoralno funkcijo, podoba je morala doseči želeni učinek tudi na račun netočnosti oziroma neskladij z naukom.
    Vir: Acta historiae artis Slovenica. - ISSN 1408-0419 (14, 2009, str. 7-20)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 30831405

Vnos na polico