VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Stabilnost različnih oblik železovih intravenskih preparatov in njihov privzem v makrofage in vitro = Stability of various intravenous iron formulations and their in vitro uptake into macrophages : magistrski študij laboratorijske biomedicine
    Kuhanec, Danaja
    Železo je esencialni element in pomembna sestavina vsakega živega organizma. Ob pomanjkanju železa pri ljudeh lahko pride do pojava pogoste hematološke bolezni, anemije zaradi pomanjkanja železa. V ... državah tretjega sveta je vzrok za to anemijo običajno podhranjenost, medtem ko so v razvitih državah vzroki ponavadi prekomerna izguba krvi, posledica malabsorpcije in kroničnih bolezni. Zdravljenje anemije zaradi pomanjkanja železa je cenovno ugodno in preprosto z uporabo peroralnih pripravkov Fe2+ soli. Tovrstno zdravljenje pa ima lahko neželene učinke na gastrointestinalni trakt, prav tako pa se nekateri bolniki ne odzivajo na zdravljenje s peroralnimi pripravki. Tako je prišlo do razvoja parenteralnih železovih pripravkov, ki bi omogočali hitro, učinkovito in varno nadomestitev pomanjkanja železa. Namen naše magistrske naloge je bila primerjava stabilnosti parenteralnih železovih pripravkov druge in tretje generacije, ki so dostopni na trgu, ter in vitro ovrednotenje njihove varnosti. V študiji smo uporabili šest različnih formulacij parenteralnih železovih pripravkov. Železov glukonat, železov saharat in železov dekstran z nizko molekulsko maso (en intravenski in en intramuskularni pripravek) spadajo v drugo generacijo parenteralnih železovih pripravkov. Železova karboksimaltoza, ferumoksitol in železov (III) izomaltozid 1000 spadajo v tretjo generacijo parenteralnih železovih pripravkov. V študiji smo ovrednotili stabilnost in hitrost razgradnje železovih pripravkov pri različnih temperaturnih in časovnih pogojih s pomočjo reducenta in s kislinsko hidrolizo. Prav tako smo določili nivo labilnega železa pripravkov v serumu in ocenili obseg privzema železovih kompleksov iz različnih pripravkov v celice retikuloendotelnega sistema s študijo fagocitoze monocitov/makrofagov. S kombinacijo metod smo poskušali ponazoriti obnašanje železovih pripravkov po aplikaciji in oceniti, ali je predpisan način njihovega doziranja učinkovit ter varen. Ugotovili smo, da izbira ogljikovega hidrata v posameznem železovem kompleksu vpliva na stabilnost formulacije zdravila, količino labilnega železa in s tem povezano toksičnostjo. Na relativno stabilnost železovega kompleksa pa vplivata tudi njegova velikost in molekulska masa. Pripravki druge generacije so po velikosti in molekulski masi med manjšimi na trgu. Rezultati so pokazali nižjo relativno stabilnost kompleksov (nizka termostabilnost pripravkov, najhitrejši profili sproščanja), največ labilnega železa, največjo stopnjo hidrolize v kislini ter manjši obseg fagocitoze pri pripravkih druge generacije. Med železovimi pripravki druge generacije je železov dekstran z nizko molekulsko maso povezan z večjo relativno stabilnostjo. Po velikosti in molekulski masi nato železovemu dekstranu z nizko molekulsko maso sledijo pripravki tretje generacije. Ti kažejo visoko relativno stabilnost (večja termostabilnost pripravkov, počasnejši profili sproščanja), manjšo stopnjo hidrolize v kislini in najmanjši odsotek labilnega železa. Poleg tega smo ugotovili, da je v največji meri fagocitiran ferumoksitol, ki ima največjo molekulsko maso. Če povzamemo bi lahko razvrstili železove pripravke glede na njihovo relativno stabilnost formulacije sledeče: železov glukonat < železov saharat << železov dekstran z nizko molekulsko maso - železova karboksimaltoza - železov (III) izomaltozid - ferumoksitol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da pridobljeni in vitro podatki o železovih pripravkih druge in tretje generacije potrjujejo rezulate kilničnih študij, ki so dokazale, da so izdelki klinično varni. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je upoštevanje lastnosti pripravkov zelo pomembno pri odločitvah tekom terapije v kliniki. Železovi pripravki druge generacije so primerni za dlje trajajočo aplikacijo zdravila (med 30 in 60 minut) in v nižjih enkratnih odmerkih. Posledično so bolj primerni za bolnike, ki večkrat obiščejo zdravstvene ustanove. Zdravstveni sistem pa si prizadeva, da zraven varnosti in zadovoljstva pacientov upoštevamo tudi stroškovno učinkovitost storitev. S tem namenom v ospredje prihajajo parenteralni železovi pripravki tretje generacije, saj so primerni za klinično varno, hitro in enkratno nadomestitev večjih potreb po železu.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [D. Kuhanec], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 31300099

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...