VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kako izboljšati ponudbo najemnih stanovanj v mestni občini Ljubljana : končno poročilo
    Mandič, Srna
    Namen raziskave je bil oceniti možnosti za povečanje ponudbe neprofitnih najemnih stanovanj v MOL ter podati priporočila. Izhajajoč iz primerov dobrih praks v EU smo želeli podati pregled možnih ... novih načinov zagotavljanja najemnih stanovanj, ki bi lahko prišli v poštev za MOL; cilj je bil tudi oceniti, koliko bi bili upravičenci do neprofitnih stanovanj in bivalnih enot pripravljeni in finančno zmožni sprejeti nabor tovrstnih novih rešitev, upoštevaje socialno vzdržnost najemnih razmerij. MOL se sooča s trajnim pomanjkanjem neprofitnih najemnih stanovanj; kljub vztrajnim naporom, znatnim investicijam in uspešnim inovacijam JSS MOL so na razpisu leta 2011 razpoložljiva stanovanja zadoščala za 14 % upravičenih prosilcev, primanjkuje tudi bivalnih enot za začasno reševanje najhujših stanovanjskih stisk. Na pomanjkanje opozarjajo različne organizacije, varuh človekovih pravic in raziskave; škodljive posledice se kažejo v stanovanjski stiski ljudi, v prevelikem bremenu tržnih najemnin, v oviranem nastajanju novih gospodinjstev ter v premajhnih priložnostih za preseljevanje. Slovenija ima zelo malo neprofitnih najemnih stanovanj, le 6 %, kar je tretji najnižji odstotek med državami OECD. Tudi samo mesto Ljubljana ima mnogo manj teh stanovanj v primerjavi z mesti, kot so Berlin, Amsterdam, Dunaj. Raziskava je potekala na sledeč način. Podali smo pregled ponudbe neprofitnih stanovanj v prostoru EU, upoštevaje različne sistemske okvirje, ki regulirajo in podpirajo delovanje konkretnih ponudnikov neprofitnih stanovanj ter podali izbor primerov dobrih praks in inovativnih rešitev pri tovrstni ponudbi. Analizirali smo tudi položaj v Sloveniji in Ljubljani glede na zakonske in sistemske možnosti in omejitve za ponudbo neprofitnih stanovanj. Za vpogled v trenutne razmere potencialnih upravičencev do stanovanja ter v njihove možnosti in interes za nove rešitve smo pripravili in izvedli anketo, ki je zajela neuspešne prosilcez javnega razpisa JSS MOL za dodelitev neprofitnih stanovanj, lista A in lista B ter upravičence do bivalne enote (uporabnike ter tiste na čakalni listi). Sprejemljivost novih rešitev smo preverjali z metodo vinjet. Ugotovitve in priporočila navajamo po posameznih sklopih. Trenutne ekonomske razmere prosilcev: Tri skupine prosilcev se močno razlikujejo po ekonomskem stanju. Najvišji povprečni dohodek na člana gospodinjstva imajo prosilci na listi B (715Ž), precej nižji in v povprečju pod mejo revščine prosilci na listi A (398Ž) in zelo izrazito uporabniki bivalnih enot (255Ž). Med prosilci/uporabniki bivalnih enot jih kar polovica prejema denarno socialno pomoč in pomoč Karitasa ali drugih organizacij, polovica jih ima tudi težave zprezadolženostjo, kar 75 % pa je v zadnjih 6 mesecih večkrat zmanjkalo denarja za hrano. Ta skupina je v resnično težavnem položaju in potrebuje vsestransko pomoč. Tudi med prosilci liste A je opazno število anketiranih v težavnem položaju, saj jih približno petina prejema socialno pomoč in pomoč Karitasa, približno toliko je prezadolženih, skoraj polovici pa je večkrat zmanjkalo denarja za hrano. Opisane težave in oblike pomoči se pojavljajo tudimed prosilci liste B, vendar v zelo majhnem obsegu. Razpoložljivi viri in maksimalni stroški, ki bi jih prosilci zmogli za primernejše stanovanje: Trenutni stanovanjski stroški anketirane populacije so v povprečju zelo blizu njihovim maksimalnim vzdržnim stroškom, vendar so med skupinami velike razlike. Prosilcem liste A, ki v povprečju že zdaj plačujejo več od maksimalnoznosnih stroškov, bi prehod v neprofitno najemno stanovanje zaradi nižjih stroškov najemnine prinesel nekaj prepotrebne stroškovne razbremenitve,izboljšavo stanovanjskega standarda in več stanovanjske varnosti. Za prosilce liste B velja enako, vendar pa je pri njih v povprečju tudi nekaj malega rezerve za lastni vložek v primernejše stanovanje. Ocena sprejemljivosti možnih novih rešitev v ponudbi neprofitnih stanovanj JSS MOL (stanovanje z manjšo površino, a več sobami; stanovanje s pasivnim standardom;model deljenega lastništva; regulirano neprofitno stanovanje za določen čas; stanovanjska zadruga ob podpori pokrovitelja; cenejše tržno stanovanje): Vse testirane rešitve so se pokazale kot relevantne, zahtevajo paselektivno uporabo (npr. 'stanovanje s pasivnim standardom' je kar 20 % vprašanih nedvoumno zavrnilo). Tudi vse organizacijsko-statusne novosti so se potrdile kot uporabne, saj jih sprejema oz. je zanje zainteresirana polovica in več prosilcev. Vendar pa se nobena od rešitev ni pokazala univerzalna in splošno sprejemljiva za vse. Priporočamo vpeljati vse oz. čim več testiranih rešitev in njihovo selektivno uporabo tako, da bodo ljudje imeli možnost izbire in optimalne izrabe razpoložljivih virov. Priporočamo tudi različne načine nižanje stroškov, tudi nadaljevanje že sedanje dobre prakse MOL glede energetske sanacije objektov. Priporočamo širitev kroga ponudnikov neprofitnihstanovanj: Upoštevaje primere dobrih praks pri ponudbi neprofitnih stanovanj drugod ugotavljamo specifični manko v Sloveniji in v MOL, namreč odsotnost več drugih ponudnikov neprofitnih stanovanj ter širšega kroga deležnikov in njihovih virov, ki bi se vključevali v konkretne neprofitne stanovanjske projekte. Čeprav je pri tovrstnih inovacijah običajno v prvi vrsti aktivna državna ali regionalna raven z oblikovanjem pravil in sistemskihspodbud (davčne olajšave, subvencije, dotacije, posojila, garancije)v okviru razvojnih stanovanjskih shem, pa menimo, da so inovacije vsaj v omejenem obsegu možne tudi na lokalni ravni, kjer bi imele demonstracijski učinek. Priporočamo, naj JSS MOL podpira neprofitne stanovanjske projekte z možnostjo udeležbe različnih deležnikov: V okviru primerov dobrih praks v EU se je pokazalo, da ima pri tem pomembno vlogo razpisana razvojna stanovanjska shema (običajno v kombinaciji s financiranjem oz. finančno shemo), na osnovi katere kandidirajo potencialni ponudniki s svojimi projekti. Čeprav je v EU ta shema pogosto oblikovana na državni ali regionalni ravni, pa menimo, da bi to vlogo lahko na lokalni ravni delno prevzel JSS MOL. Dodaten element, ki ga priporočamo in ki ga vsebujejo primeridobrih praks zagotavljanja oz. povečevanja ponudbe neprofitnih stanovanj, je povezovanje z reševanjem drugih problemov - brezdomstva, mestne prenove, degradiranosti območij, gospodarskega razvoja ter razvoja skupnosti, sodelovanja in udeležbe skupnosti pri izvedbi projekta, partnerstva ter okoljske trajnostne naravnanosti in energetske učinkovitosti. Potrebna je tudi koordinacija in sodelovanje med različnimi upravnimi ravnmi ter sektorji; neprofitni stanovanjski projekt namreč lahko koristi in ima korist od drugih sektorjev, saj rešuje probleme kot so energetska sanacija, mestna prenova, gospodarski razvoj, znanstveno-tehnološki razvoj, socialne zadeve (brezdomstvo, integracija in rehabilitacija izključenih skupin, mlade družine, zaposlovanje), socialno podjetništvo. Priporočamo zagon konkretne stanovanjske zadruge kot demonstracijskega primera: Medtem ko v okviru primerov dobrih praks v drugih razvitih državah stanovanjske zadruge nastopajokot pomemben ponudnik neprofitnih stanovanj, ugotavljamo v Sloveniji in MOL njihov izrazit manko in tudi manko samoorganizacije pri stanovanjski preskrbi. Stanovanjska zadruga ima kot organizacijski model sama po sebi številne prednosti, ki bi jih bilo potrebno izkoristiti in z njimi izboljšati in obogatiti ponudbo neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Čeprav Zakon o zadrugah, kot temeljni pravni vir zadrug v Sloveniji, omogoča, da zadruga pridobi t. i. poseben položaj, na temelju katerega bi bila zadruga pri svojem poslovanju deležna posebnih olajšav ter upravičena do državne pomoči, se niso razvijale, saj niso imele spodbud (npr. davčnih olajšav), ne podpornika, ki bita model promoviral. Menimo, da bi zaradi številnih prednosti modela bilo zelo koristno, če bi jih MOL podprl. Priporočamo, da JSS MOL v vlogi podpornika/pokrovitelja omogoči zagon konkretnega primera stanovanjske zadruge, ki bi lahko služila kot testni in demonstracijski primer za Slovenijo
    Vrsta gradiva - raziskovalno poročilo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje, sep. 2012
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 31847005

Nobena knjižnica v sistemu COBISS.SI nima izvoda tega gradiva.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico