VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vrednotenje estrogenih učinkov izbranih bisfenolov in izoflavonoidov na celični liniji ER▫$alfa$▫-HeLa-9903
    Flisar, Alja
    Motilci endokrinega sistema so snovi, ki vplivajo na njegovo homeostazo. V zadnjih 50-ih letih je bila zabeležena porast pojavnosti in razširjenosti zdravstvenih težav, povezanih z motnjami ... endokrinega sistema, ki so: različne vrste hormonsko-odvisnih rakov, sladkorna bolezen, debelost, metabolni sindrom, zaostanek v razvoju organizma in zmanjšana plodnost. Ker predstavljajo za človeka glavni vir motilcev endokrinega sistema različne snovi, prisotne v hrani, med katere prištevamo med drugim tudi naravne spojine, izoflavonoide, ter sintezne bisfenole, smo se v magistrski nalogi osredotočili predvsem na njih. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo testa in vitro, ki temelji na poročevalskem genu, vgrajenem v človeško celično linijo epitelijskih celic raka materničnega vratu, določiti agonistično estrogeno delovanje izbranih izoflavonoidov in bisfenolov. Uporabljena človeška celična linija HeLa-9903 je imela stabilno vstavljena gen za človeški estrogeni receptor alfa in genski konstrukt za encim luciferazo, ki po vezavi agonista na omenjeni receptor omogočata nastanek luminiscentnega signala, katerega jakost omogoča merjenje aktivnosti preučevanih spojin. Preverjali smo tudi živost reporterskih celic s testom citotoksičnosti. Pri tistih preskušanih spojinah, ki so v testih delovale pozitivno in pri katerih smo sumili na prekomerno oz. super-indukcijo gena za luciferazo, smo dodatno izvedli še kompetitivni test, s katerim smo preverili, ali je bil luminiscenčni signal dejansko posledica sproženja omenjenega gena po vezavi določene spojine na človeški estrogeni receptor alfa, ali pa je ta morda delovala na detekcijski sistem preko kakih drugih mehanizmov. Rezultati pri pozitivno delujočih spojinah so pokazali, da je bilo njihovo estrogeno delovanje koncentracijsko odvisno. Vrednosti koncentracij spojin, ki so povzročile agonistični odziv, enak 10% odziva na pozitivno kontrolo (PC10), in tistih, ki so izzvale agonistični odziv, enak 50% odziva na pozitivno kontrolo (PC50), so bile v nM oz. nizkem [mikro]M območju, tako v primeru uporabe izoflavonoidov kot bisfenolov. Večina preskušanih izoflavonoidov je pri koncentracijah, >1 [mikro]M, povzročila super-indukcijo gena za luciferazo. S kompetitivnimi testi smo za nekatere izoflavonoide dokazali, da so bili odzivi, ki so jih izzvali, posledica njihovega delovanja tako na človeški estrogeni receptor alfa kot preko nekega drugega, še neznanega mehanizma. Kot najmočnejši oz. najučinkovitejši agonisti med preskušanimi izoflavonoidi so se izkazali genistein, formononetin, ononin in prunetin, sledili pa so jim biokanin-A in daidzein ter R,S-ekvol in S-ekvol. Še šibkejša agonista sta bila kalikozin in glicitin, kladrin pa je bil najšibkejši, saj je bil malo nad mejo agonističnega učinka. Puerarin ni deloval agonistično. Vsi preskušani bisfenoli so se izkazali za močne agoniste. Po vrsti so si glede agonističnega delovanja sledili: bisfenol F, bisfenol A in bisfenol AF, s podobnima učinkoma, ter bisfenol S z najmanjšo učinkovitostjo. Zaradi super-indukcije, ki jo je izzvala večina izoflavonoidov, bodo potrebne nadaljnje raziskave glede njihove specifične estrogene aktivnosti. Za to pa bo nujno potrebno razviti nove metode in vitro oz. in vivo, s katerimi bomo lahko pridobili zanesljivejše rezultate.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Flisar], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 34095107

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...