VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Študija prehodnih pojavov in njihovega vpliva na EES Slovenije : 220/2014 : študija št. 2274
    Mihalič, Rafael ...
    V poglavju 1 je bil izveden pregled literature s področja WAMS in WAMPAC. Opisane so bile vse različice njunega poimenovanja, ki se v literaturi pojavljajo. Zbrana je bila literatura, ki opisuje ... izkušnje z obratovanjem WAMS sistemov po svetu, poleg tega pa je podan tudi pregled vseh potencialnih področij, v katere lahko WAMPAC tehnologija poseže. V poglavju 2 je podana teorija lokalnih nihanj. Najprej opis problema v prostoru stanj ter dalje način izračunavanja lastnih vrednosti ter lastnih vektorjev lineariziranega sistema. Na jasen način je podana povezava med lastnimi vrednostmi/lastnimi vektorji ter časovnim odzivom sistema. Iz tega je prikazana razlika med monotonimi in nihajočimi načini. Dalje je z vidika uporabnosti modalne analize prikazan praktičen pomen posameznih veličin, predvsem levih in desnih lastnih vektorjev in participacijskih faktorjev. Z izpeljavo enačb za sinhronski generator je prikazan tudi seznam vseh vplivnih parametrov na širjenje nihanja. V delu je namreč razlika med nihanjem in širjenjem nihanja jasno poudarjena, pri čemer je podana tudi razlika med širjenjem elektro-magnetnega in elektro-mehanskega nihanja. Medtem ko je hitrost prvega mogoče jasno določiti pa temu ni tako pri drugem. Zato je v celoti obdelana problematika merjenja hitrosti širjenja elektro-mehanskega nihanja, ki je zelo pomembna za postopek lokalizacije izvora motnje. V poglavju 3 teorija med-sistemskih nihanj v prostoru stanj ni podana, saj se v ničemer razen frekvenci nihanja ne razlikuje od teorije lokalnih nihanj, podane že v poglavju 2. Ker pa so medsistemska nihanja mogoča le pri velikih sistemih, je prikazan primer modalne analize slovenskega EES s širšo okolico, iz katerega je razviden pregled vplivnih parametrov na medsistemska nihanja. Prikazano je, kako lahko na praktičnem primeru ločimo med lokalnimi in med-sistemskimi nihanji ter kako se pozna variacija določenih parametrov na položaj lastnih vrednosti v kompleksni ravnini. Analiziran je bil vpliv impedance med sistemi generatorjev, vpliv obremenitve interkonekcij, vpliv stabilizatorja nihanj, vpliv FACTS naprav (konkretno HVDC) in vpliv turbinske regulacije. Za zaključek je bila podana še analiza amplitude nihanja na fizičnih robovih EES, in sicer tako za radialni sistem kot tudi zazankani sistem. Opisan je bil udi postopek lokalizacije motnje s simulacijo z inverznim časom, ki se kaže kot potencialni pristop k določanju lokacije izvora motenj v sistemu. V poglavju 4 je opisana možnost diagnostike sistema s pomočjo obstoječih meritev PMU in SCADA posnetkov stanj. S SCADA zapisi v znanem UCTE-DEF formatu je možno pridobiti topologijo slovenskega in sosednjih sistemov ter velikost pretokov moči na vodih in proizvodnje generatorjev, kar je važno predvsem za določanje začetnih pogojev pri metodah, na katerih bo temeljil WAMPAC sistem. Kot rezervo v primeru nedostopnosti SCADA podatkov si lahko pomagamo predvsem z IDCF napovedmi. Določene veličine, kot so npr. kolesni koti generatorjev, pa lahko izračunamo posredno iz ostalih podatkov. Predvsem pri uporabi SCADA podatkov se je treba zavedati, da je njihova natančnost lahko omejena. V poglavju 5 je prikazan seznam vseh vplivnih parametrov na električno frekvenco v sistemu. Podana je enačba, ki povezuje naslednje veličine: skupno vztrajnost sistema, "povprečni" gradient električne frekvence sistema in nesorazmerje proizvodnje in porabe delovne moči, ki povzroči odstopanje frekvenc od njene nazivne vrednosti. Na osnovi tega je prikazan postopek izračuna vztrajnosti sistema. Ker pa tak natančen izračun zahteva več podatkov, kot jih je v realnosti mogoče imeti na voljo, poglavje vsebuje tudi primer izvajanja spektralne analize frekvenčnega signala iz WAMS. Izkaže se, da je mogoče s tako analizo ugotoviti prisotnost/odsotnost med-sistemskih nihajnih načinov, ki jih lahko uporabimo kot indikator povezave v interkonekcijo. Tako se je treba zadovoljiti zgolj z oceno vztrajnosti oziroma velikosti sistema. Frekvenčni spekter razlike v kotih med RTP Divača in RTP Maribor je uporabljen tudi za iskanje morebitnih korelacij med deležem obnovljivih virov v EES Nemčije in prisotnimi nihajnimi načini. Izkaže se, da korelacije ni bilo mogoče najti, eden od možnih vzrokov je tudi slaba spoznavnost iskanih načinov znotraj slovenskega EES. Dalje je izvedena analiza vklapljanja bremen v otočnem obratovanju, in sicer v primerih z različnim deležem obnovljivih virov, ki k inerciji sistema ne prispevajo. Izkaže se, da nižanje inercije sistema ne pomeni vedno nujno slabših frekvenčnih razmer, saj ima po drugi strani nižja inercija za posledico tudi višjo odzivnost sistema na frekvenčno regulacijo. Na koncu so predlagani tudi identifikatorji za prepoznavanje večjih motenj v sistemu, in sicer ločeno za zaznavanje in ločeno za klasifikacijo motenj. Poglavje 6 zastavi osnovno arhitekturo informacijskega sistema WAMPAC, katerega namen je v prvi fazi operaterjem omogočiti hiter in pregleden pregled nad morebitnimi nevarnimi prehodnih pojavih v EES - detekcijo in morebitne lokacije izvora le-teh, v končni fazi pa tudi avtomatsko izvedbo potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganj, ki jih te nevarnosti prinašajo, ali pa vsaj podporo izvedbi le-teh. Pri zasnovi arhitekture je ključnega pomena, da je le-ta dovolj odprta in modularno zasnovana, da bo omogočala izvedbo tako funkcionalnosti, ki so identificirane že sedaj, kot morebitnih novih, ki se bodo pokazale kot potrebne tekom projekta WAMPAC. Računati moramo tudi na to, da bomo imeli opravka z velikim podatkovnim tokom iz PMU oziroma PDC enot, ki ga je treba obdelovati v realnem času, zato je treba predvideti temu primerne vmesnike in prilagoditev informacijskih rešitev. Funkcionalnosti sistema lahko v grobem razdelimo na: zajem vhodnih podatkov in analizo le-teh v realnem času, vizualizacijo nevarnih razmer in alarmiranje v realnem času, podporo ukrepom za zmanjševanje tveganj, avtomatsko izvedbo ukrepov in podporo post-mortem analizam. Arhitektura informacijskega sistema WAMPAC sledi usmeritvam storitveno usmerjene arhitekture z aplikacijskim strežnikom v osrčju znotraj katerega se izvedejo programski moduli, ki podpirajo funkcionalnosti sistema in vmesniki do podatkovnih virov, vizualizacijske platforme, SCADA/EMS in zunanjih aplikacij. Vmesniki za večino storitev se lahko izvedejo s tehnologijo spletnih storitev, razen storitve povezane s PDC/PMU podatki v realnem času. Vizualizacijska platforma se izvede znotraj že obstoječe platforme Odin, ki se nadgradi z ustreznimi moduli. Zaradi velikega podatkovnega toka, ki ga generirajo PMU enote, je treba misliti tudi na optimalno izrabo IKT omrežja. S komunikacijskega vidika je smiselno v komunikacijski smeri OMU -> PPDC uporabiti t.i. Multicast storitve v okviru Elesovega DCN omrežja, ki predstavlja del kritične infrastrukture. Smiselno pa bi bilo postopno uvajanje IP/MPLS tehnologije tudi na nižjo raven tega omrežja - v agregacijske obroče do RTP postaj in ne samo v jedru, tako kot je sedaj, kar bi omogočalo izvedbo Multicast storitev z zadosti visoko ravnjo storitve za aplikacije sistema WAMS/WAMPAC.
    Vrsta gradiva - elaborat, študija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za preskrbo z električno energijo : Elektroinštitut Milan Vidmar, 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 37654533

Nobena knjižnica v sistemu COBISS.SI nima izvoda tega gradiva.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico