VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Socialni odnos med vzgojiteljem in otrokom v vrtcu [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Žabkar, Katja, 1983-
    Vzgojno vplivanje v vrtcu je odvisno od socialnega odnosa, razmerja med vzgojiteljem in vzgajanim. Pedagoška teorija ter tudi praksa se premika od avtoritarnih odnosov, ki so zahtevali poslušnost in ... podreditev, do permisivnih vzorcev odnosov, ki kljub dobrim nameram ne prinesejo vedno pozitivnih rezultatov. Sodobna pedagoška teorija se nagiba k pravičnim, demokratičnim socialnim odnosom in znotraj teh na sodelovalno vzgojno vplivanje, ki z upoštevanjem razvojno-psiholoških značilnosti otroka ter ustrezno motivacijo otrokom pomaga razviti moralo, odgovornost in samostojnost. V okviru naloge me zanima pojem pedagoškega odnosa, zanj potrebne kompetence vzgojitelja, avtoriteta, vzgojni stil in odgovor na vprašanje, kakšen odnos v vrtcu vodi do želenih vzgojnih učinkov ter kateri socialno pedagoški koncepti so lahko pri tem v pomoč. V teoretičnem delu sem se najprej osredinila na otroštvo kot obdobje, ki se je skozi zgodovino vzporedno z družbenim razvojem ves čas spreminjalo in oblikovalo. V nadaljevanju magistrskega dela sem opisala socialno delovne koncepte krepitve moči, etike udeleženosti, participacije in delovnega odnosa. Na oblikovanje teh konceptov je vplivala sodobna postmoderna filozofija, sama pa jih smatram za sestavni element socialne kompetence vzgojitelja, ki vstopa v odnos z otroki in starši. V poglavju o odnosih in socialni kompetenci sem se osredotočila na socialno mrežo in pedagoški odnos v vrtcu. V tem sklopu sem pojasnila pripadajoče pojme in koncepte. Z zbiranjem teoretične osnove sem želela oblikovati teorijo demokratičnega pedagoškega odnosa, ki pojasni premo sorazmerno odvisnost odnosa med vzgojiteljem in otrokom ter vzgojnim učinkom. Sodoben pedagoški odnos vključuje transfer, meje in vodenje, sprejemanje kompetentnega posameznika z upoštevanjem njegovih sposobnosti in izkušenj, zavedanje o razporeditvi moči, ki je ne izkorišča za manipulacijo, otroku predstavlja zgled - avtoriteto, ki jo otrok posnema in se od nje uči ter posledično doseže vzgojne učinke in načrtovane cilje, ki ga vodijo k lastni avtonomiji. Odgovore sem iskala v literaturi ter jih podprla z raziskovanjem v praksi. V Vrtcu Črnuče sem opazovala dve skupini otrok ter medsebojne odnose med otroki in vzgojiteljicami. Skozi intervju sem zbirala predstave štirih vzgojiteljic o socialnih odnosih ter o konkretnih odnosih, ki jih v skupini ustvarjajo z otroki. Zanimali so me posamezni elementi socialnega odnosa med vzgojiteljem in otroki v vrtcu, kateri vzgojni stil prevladuje v posamezni skupini in katera oblika avtoritete je pri tem prisotna ter v kolikšni meri so strokovnim delavcem znani socialno delovni koncepti. Poleg intervjuja sem podatke zbirala z opazovanjem otrok in klime v skupinah. Rezultati raziskave so dokazali zavedanje vzgojiteljev o sodobnih načelih vzgoje in odnosov, vendar je v praksi še vedno nekaj ovir za popolnoma demokratičen odnos in sodelovanje, saj je odnos živa materija, ki je posledica sodelovanja več akterjev, njihovih preteklih izkušenj in same kulture določene družbe ter njenih posameznikov. Kaže se potreba po sodelovanju družine z vrtcem in obratno, vzgojitelj mora nastopati avtonomno, kar zmore le z znanjem, s katerim podkrepi svoje zahteve in pričakovanja, z doslednostjo in načrtovanjem, ki poleg oprijemljivih izdelkov in opisljivih dejavnosti zajema tudi situacije, v katerih otroci krepijo socialne spretnosti in se učijo ubesediti čustva, svoje meje in potrebe.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Žabkar], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 38402051

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0437
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico