VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Izkušnje socialnih delavk z uporabniki, ki so napoteni na center za socialno delo [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Verčnik, Nina
    O uporabnikih, ki so napoteni po pomoč, je bilo narejenih že nekaj raziskav, ki nakazujejo na to, da se socialne delavke pogosto srečujejo z uporabniki, ki so napoteni in da si želijo več znanja za ... delo z njimi. To sem zaznala tudi sama, ko sem opravljala študijsko prakso na centru za socialno delo (CSD). Ker me zanima, kakšne so izkušnje socialnih delavk pri delu z uporabniki, ki so napoteni na CSD, sem opravila kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu, ki ga predstavlja 14 socialnih delavk, ki delajo na različnih področjih na CSD-ju. Intervjuje sem zapisala ter opravila odprto, osno in odnosno kodiranje. Teoretska izhodišča, ki jih za lažje razumevanje in bolj podroben opis problema mojega raziskovanja uporabljam v svojem diplomskem delu, so: osnovni pojmi in definicija socialnega dela, opis koncepta delovnega odnosa, opis centra za socialno delo, definicija uporabnikov, ki so napoteni ter modeli in napotki za delo z njimi. Iz opravljene kvalitativne analize podatkov sem ugotovila, da se večina socialnih delavk na CSD-ju pogosto srečuje z uporabniki, ki so napoteni. Najpogosteje se z njimi srečujejo na področju varstva otrok in družine ter na področjih, kjer se ukvarjajo s posledicami nasilja. Najmanj pogosto pa se z njimi srečujejo na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Glede počutja pri delu z uporabniki, ki so napoteni, so bile socialne delavke v odgovorih precej neenotne, iz česar sklepam, da je na splošno počutje socialnih delavk pri delu z uporabniki, ki so napoteni, različno. Kar se tiče teoretičnih znanj in strategij, večina socialnih delavk uporablja koncept delovnega odnosa. Glede ostalih znanj in strategij si niso bile tako enotne. Večinoma jih črpajo iz izobraževanj in iz samoiniciativnega učenja ter njihovih lastnosti in izkušenj. So se pa znanja in strategije, ki jih uporabljajo, v večini izkazala za uspešna tudi pri delu z uporabniki, ki so napoteni. Še posebej se je za uspešnega izkazal koncept delovnega odnosa. Kar bi socialne delavke še potrebovale za boljšo kompetentnost pri delu z uporabniki, ki so napoteni, je po mnenju večine socialnih delavk izobraževanje, in sicer tako tisto, ki je organizirano iz strani nadrejenih, kakor izobraževanje v smislu samoiniciativnega učenja. Kot pomembni za boljšo kompetentnost so se izkazali tudi ustrezni delovni pogoji, med katerimi je v odgovorih najbolj izstopala podpora s strani sodelavcev in drugih strokovnjakov. Glede na rezultate predlagam, da se na CSD-jih organizira več izobraževanj za socialne delavke, in sicer na temo obnavljanja znanja iz fakultete in na temo sodelovanja z uporabniki, ki so napoteni. Tudi sicer se mi zdi pomembno, da se organizira več izobraževanj, ki so socialnim delavkam dostopna, ter da se jim omogoči lažji dostop do literature. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se socialne delavke podpre, da so jim omogočene supervizije in intervizije, tako skupne kakor za posamezna področja dela ter da imajo že na splošno dovolj podpore s strani delovnega kolektiva. Pomembno je tudi, da nadrejeni upoštevajo pobude socialnih delavk pri spremembah zakonodaje. Za nadaljnje raziskovanje predlagam, da se razišče doprinos mediacije in realitetne terapije k uspešnemu sodelovanju in delu z uporabniki, ki so napoteni, saj sta bili v odgovorih v moji raziskavi posebej izpostavljeni.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Verčnik], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 38561027

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI665
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico