VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Prekrški na področju prava zavodov in iz uslužbenskih razmerij
    Primec, Andreja ; Tičar, Bojan, 1965-
    Zavodi se kot pravnoorganizacijske oblike ustanavljajo z namenom opravljanja določene negospodarske dejavnosti splošnega družbenega pomena (vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, ... zdravstva itd.). Javni zavodi izvajajo naštete dejavnosti v obliki javnih služb, zaradi česar so pomemben del javnega sektorja. Vsi zaposleni, vključno z direktorji javnih zavodov, so javni uslužbenci. Prekrški, ki nastajajo pri kršitvah predpisov o uslužbenskih razmerjih, zato spadajo med prekrške s področja delovanja javnih zavodov. Zaradi obsežnosti delovnih področij javnih zavodov so prekrški na področju delovanja javnih zavodov in tudi iz uslužbenskih razmerij zelo razdrobljeni, saj so urejeni v številnih predpisih. Poleg krovnih (Zakon o zavodih in Zakon o javnih uslužbencih) in sistemskih zakonov obstajajo namreč še številni področni predpisi, ki prav tako določajo prekrške po posameznih negospodarskih dejavnostih. Temeljni zakon, ki ureja prekrške v Republiki Sloveniji, je Zakon o prekrških (ZP-1). Zavodi so kot pravne osebe lahko aktivni subjekti prekrška. Pri ugotavljanju odgovornosti zavoda za prekršek je zato treba izhajati iz splošnega dela prekrškovnega prava, urejenega v ZP-1 (lex generalis), in posebnega dela, urejenega v zakonodaji s področja delovanja javnih zavodov (lex specialis). V prispevku se osredotočamo na predstavitev odgovornosti pravnih oseb in odgovornih oseb pravne osebe, saj se te praviloma pojavljajo kot storilci prekrška na področju delovanja zavodov. Odgovornost pravne osebe se vselej navezuje na ravnanje storilca prekrška, ki ga ta stori pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi (pridružitvena odgovornost pravne osebe). Če storilca ni mogoče odkriti ali ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, v kolikor je njen vodstveni ali nadzorni organ ali odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, da bi prekršek preprečila (drugi odstavek 14. člena ZP-1).
    Vir: 46. Dnevi slovenskih pravnikov, 15. in 16. oktober 2020, Portorož (46, [št.] 6/7, 2020, str. 1056-1069)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 44078083

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

    Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK



Vnos na polico