VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kako zapisovati glasovje knjižne slovenščine
    Toporišič, Jože
    Slovenščina se je po naselitvi naših prednikov še zlasti močno razgrajevala narečno. Ko je sredi 16. stoletja postala tudi knjižna, so se slovenske glavne narečne skupine že zelo uveljavile: po ... Ramovšu je teh skupin sedem. Vsaka teh narečnih ploskev nastale slovenščine je imela poleg splošnih značilnosti vseh narečij. Naloga osrednjega, kranjskega, knjižnega jezika je bila pridobiti na svojo stran čim več pripadnikov slovenščine. Slovenci smo z redkimi izjemami sprejeli za knjižni jezik pisavo latinico s po možnosti glasovno vrednostjo črk, kot so jo imele v latinščini. V glasovju se je postopoma uveljavil osemmestni vokalizem, kakor je bil značilen zlasti za gorenjščino, konzonantizem se je bolj uveljavljal dolenjski, oblikoslovje se je uravnalo tudi še po koroščini in štajerščini, besedje pa po kranjščini, deloma rešeni pretiranega germaniziranja, otresel pa se je knjižni jezik tudi misli na vseslovanščino. Naglasno je ostajal tonemsko-jakostni, drugi je bil lažji in za ljudstvo sprejemljivejši. Končno je knjižna slovenščina postala državni jezik Republike Slovenije.
    Vir: Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (Str. 451-459)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2010
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 45100642

    Povezava(-e):

    https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/27-35_Toporisic.pdf
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico