VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razvoj cetilpiridin-alginatnih nanokompleksov s slabo topno učinkovino = Development of cetylpyridinium-alginate nanocomplexes with a poorly soluble drug : magistrski študijski program Industrijska farmacija
    Pirnat, Saša, farmacevtka
    Nizka topnost učinkovin predstavlja največji problem pri doseganju zadostne biološke uporabnosti zdravilnih učinkovin. S pomočjo tehnologij visokih zmogljivosti v kratkem času odkrijejo več tisoč ... novih spojin vodnic z visokim terapevtskim potencialom in topnostjo manj kot 100 mikro g/mL. Za povečevanje topnosti poznamo veliko metod, med katerimi je solubilizacija z miceli med najbolj znanimi. Novost predstavlja solubilizacija z ionogenimi površinsko aktivnimi snovmi v prisotnosti polielektrolita. V tem magistrskem delu smo za namen izboljšanja zdravljenja parodontalne bolezni izdelali cetilpiridin-alginatne nanokomplekse, v katere smo vgradili slabo vodotopno učinkovino ibuprofen. V predformulacijskih študijah smo cetilpiridinijevemu kloridu določili kritično micelarno koncentracijo, molarno solubilizacijsko kapaciteto in porazdelitveni koeficient za ibuprofen, ter izdelali komplekse s štirimi različnimi molarnimi razmerji cetilpiridinijev klorid:alginat 0,2, 0,6, 0,8 in 1,2. Nanokompleksi se med seboj razlikujejo po velikosti, porazdelitvenem indeksu, njihovem zeta potencialu in morfologiji. Izdelane nanokomplekse z razmerjema 0,6 in 0,8 in vgrajenim ibuprofenom smo primerjali z nanokompleksi brez ibuprofena. FTIR spektri potrjujejo pričakovane ionske in hidrofobne interakcije med funkcionalnimi skupinami posameznih komponent v nanokompleksih. Z vidika topnosti je pomembno, da se z večanjem razmerja cetilpiridinijev klorid:alginat veča delež vgrajenega ibuprofena in njegova topnost. Med spremljanjem fizikalne stabilnosti smo ugotovili, da ostanejo fizikalni parametri nespremenjeni več kot 60 dni pri sobni temperaturi, v alkalnem okolju in pod vplivom centrifugalne sile, v kislem okolju in pri povišani osmolarnosti pa se oborijo. Stabilnost nanokompleksov z ibuprofenom je celo nekoliko večja kot brez saj vgrajeni ibuprofen poveča njihov zeta potencial in zmanjša težnjo po agregiranju. Sproščanje ibuprofena iz nanokompleksov poteka 22 ur, pri tem pa imata odločilno vlogo osmolarnost in pH medija za sproščanje. Vzorce nanokompleksov smo tudi posušili na zraku in v liofilizatorju, naredili posnetke z vrstičnim elektronskim mikroskopom in ugotovili morfološke razlike med njimi. V magistrskem delu smo uspešno izdelali polielektrolitne komplekse s površinsko aktivno snovjo v vlogi solubilizatorja in premreževala ter dosegli večjo topnost in nekoliko podaljšano sproščanje protivnetne učinkovine ibuprofen. Izdelane nanokomplekse bi lahko potencialno uporabljali za lokalno zdravljenje parodontalne bolezni.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [S. Pirnat], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4753521

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108637&lang=slv

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico