VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Načrtovanje in sinteza derivatov benzojske kisline kot zaviralcev človeške DNA topoizomeraze II = Design and synthesis of benzoic acid derivatives as inhibitors of human DNA topoisomerase II : enoviti magistrski študij farmacija
    Gogova, Liljana
    Razvoj novih protirakavih zdravilnih učinkovin je izrednega pomena za javno zdravje. Človeška DNA-topoizomeraza II alfa predstavlja tarčo protirakavih zdravilnih učinkovin širokega spektra, ki zaradi ... specifičnega izražanja omogoča usmerjeno ciljanje visoko proliferativnih rakavih celic. Zapleten večstopenjski katalitični cikel DNA-topoizomeraze II alfa omogoča različne pristope k zaviranju delovanja encima. V klinični uporabi je veliko zdravilnih učinkovin (npr. topoizomerazni strupi) z različnimi mehanizmi delovanja na katalitični cikel encima, vendar težavo povzročajo določeni resni neželeni učinki zdravil. Zaradi tega smo se v okviru te magistrske naloge osredotočili na razvoj novih katalitičnih zaviralcev DNA-topoizomeraze II alfa, ki se vežejo na ATP-vezavno mesto N-terminalnega dela encima in onemogočijo delovanje katalitičnega cikla. Pri eksperimentalnem delu magistrske naloge smo sintetizirati in ovrednotili serijo novih ATP kompetitivnih zaviralcev DNA-topoizomeraze II alfa, pirolamidnega strukturnega tipa. Osmim pripravljenim spojinam smo določili rezidualne aktivnosti na DNA topoizomerazi II alfa pri koncentracijah zaviralca 100 mikro M in 10 mikro M. Kot aktivne spojine so se izkazale 10, 19 in 23, ki imajo v strukturi prisotno prosto karboksilno skupino. V primerjavi z etopozidom, ki je bil uporabljen kot pozitivna kontrola, smo spojinam 10, 19 in 23 določili nižje IC50 vrednosti ter tako boljšo zaviralno aktivnost na encimu. Spojine iz serije, ki so imele v strukturi namesto karboksilne skupine metilno estrsko skupino ali sulfonamidno skupino, niso pokazale zaviralnega delovanja na encim. Ovrednotili smo tudi citotoksično delovanje spojin 10, 19 in 23 na celični liniji raka dojke (MCF-7) ter ugotovili, da so testirane spojine neaktivne, kar je v nasprotju z rezultati encimskega testiranja. Razlog za pomanjkanje citotoksičnega delovanja je lahko onemogočen prehod spojin v celice ali aktivno črpanje spojin iz celice. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, kakšen mehanizem je odgovoren za odsotnost citotoksičnega delovanja. V prihodnjem bi bilo smiselno načrtovati in razviti spojine, ki imajo poleg dobre zaviralne aktivnosti na encimu tudi ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti, da bi uspešno dosegle tarčo v celicah.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [L. Gogova], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4784753

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...