VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pripovedna struktura romana To noč sem jo videl, avtorja Draga Jančarja : diplomsko delo
    Rozman, Urška, 1990-
    Drago Jančar je leta 2010 izdal roman o "/.../ nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne ... zgodovine." Snov zanj je avtor dobil v članku Marije Cvetek Spomini na Strmol, Vilma Mlakar, roj. Urh-nekdanja strmolska sobarica. To noč sem jo videl je zgodovinski, vojni in ljubezenski roman, sestavljen iz petih pripovedi, v katerih je Veronika odsotna. Pripovedna struktura, ki spominja na japonsko kratko zgodbo in film Rašomon (1950, režija A. Kurosawa), je v Sloveniji še dokaj nepoznana, a zaradi postopnega razkrivanja osrednje zgodbe skozi pet poglavij s petimi protagonisti toliko bolj zanimiva. Roman ima v večjem delu analitično zgradbo,saj gre večinoma za spominjanje dogodkov iz časa prihoda nemškega okupatorja na slovensko ozemlje leta 1941. Osrednji dogodek je partizanski napad na Podgorsko graščino 8. januarja 1944. Pripovedovalci skušajo razjasniti skrivnostno izginotje gospodarjev gradu, Veronike in Lea Zarnik. Roman ima resnično ozadje, takšna usoda je namreč doletela Rada in Ksenijo Hribar na gradu Strmol. Tako kot Ksenija je v romanu predstavljena Veronika kot radoživa soproga in ljubimka ter humana gospodarica. Njen soprog in uspešni podjetnik je zavoljo poslov na gradu pogosto gostil poslovne partnerje, med njimi pa so se znašle tudi osebe, ki so pri okoliških prebivalcih in partizanih na zakonca Zarnik vrgli sum sodelovanja z okupatorjem. Ideja romana je neusmiljenost spopadov različnih ideologij, ki pod sabo pokopljejo nedolžne ljudi, ki so "hoteli samo živeti". V romanu prevladujejo zgodovinski motivi, najbolj očiten je motiv nemškega okupatorja na slovenskem ozemlju leta 1941. V pripovedi Steva Radovanovića pa je v ospredju ljubezenski motiv dveh socialno neenakopravnih partnerjev. V To noč sem jo videl je Jančar vpeljal tri osrednje teme: zgodovinsko, ljubezensko in bivanjsko. Avtor je zavrnil izbiro avktorialnega pripovedovalca in namesto njega določil pet personalnih, ki izhajajo iz svojega vedenja in znanja o dogodkih. V Josipini zaradi njene odsotnosti s kraja dogajanja na usodni večerin izgube hčerke prepoznamo nezanesljivega razlagalca in nezanesljivega poročevalca.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Rozman], 2012
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 49891170

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ na dom 1 izv.
v čitalnico 2 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico