VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vključevanje ljudi, ki so se priselili v Šaleško dolino [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Brežnik, Anja
    Že v času nastanka Premogovnika Velenje in tovarne gospodinjskih aparatov Gorenje se je v Šaleško dolino priseljevalo veliko število prebivalcev držav nekdanje republike Jugoslavije. Danes opažamo ... porast števila oseb, ki se v Šaleško dolino priseljujejo iz Albanije, Severne Makedonije in Kosova ter drugih tretjih držav izven Evropske unije. V magistrskem delu sem raziskala, na kakšen način se osebe, ki so se priselile v Šaleško dolino, vključujejo v novo okolje, kakšna je njihova zaposlitvena situacija, kako vključujejo svoje mladoletne otroke v sisteme vzgoje in izobraževanja, kakšne so njihove nastanitvene razmere in kako sprejete se počutijo v novem okolju. V prvem delu magistrskega dela se osredotočam na teoretično podlago o priseljevanju oseb iz tretjih držav. Posvetim se pregledu teorij migracij in razlogom za priseljevanje. Uvodnemu razmisleku o razlogih za preseljevanje sledi kratek zgodovinski pregled priseljevanja v Slovenijo po osamosvojitvi leta 1991. V teoretskem uvodu se posvetim pregledu zakonskega okvira na področju priseljevanja, ki zajema zakone in direktive sprejete na ravni Evropske Unije in znotraj Republike Slovenije. Sledi pregled pomena vključevanja oseb, ki so se priselile, v novo okolje, vzgojno-izobraževalne inštitucije ter razmislek o tem, kakšno vlogo ima pri vključevanju jezik, in o ovirah, kot so nestrpnost in diskriminacija, zaposlovanje in stanovanjska problematika, s katerimi se osebe, ki so se priselile, srečujejo v novem okolju. Ob koncu teoretičnega uvoda razmislim še o prispevku socialnega dela k delu z osebami, ki so se priselile, in najpomembnejših korakih, ki jih morajo upoštevati strokovni delavci in delavke, ki z osebami, ki so se priselile,sodelujejo. Teoretičnemu uvodu sledi predstavitev problema, ki je specifičen za Šaleško dolino in predstavitev uporabljene metodologije pri raziskovanju. Kvantitativna raziskava je bila opravljena na neslučajnostnem vzorcu 147 oseb, ki so se priselile v Šaleško dolino, v obdobju zadnjih desetih let. Sodelujoči v raziskavi so preko spletne ankete v sistemu 1ka.si in fizičnega izpolnjevanja anketnih vprašalnikov zaprtega tipa odgovorili na 45 anketnih vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem tematskih sklopov. Anketni vprašalniki so bili za namen lažjega izpolnjevanja, poleg slovenskega jezika, prevedeni še v albanski jezik, makedonski jezik, bosanski jezik in angleški jezik. Pridobljeni podatki so bili analizirani kvantitativno s pomočjo programov Microsoft Office Excel ter IBM SPSS Statistics. Rezultati raziskave in pregleda teorije na temo oseb, ki so se priselile, so pokazali, da je med najpogostejšimi razlogi za priseljevanje v Šaleško dolino zaposlitev in združitev družine. Velik pomen pri priseljevanju posameznikov in družin na določeno območje ima socialna mreža oseb, ki so se priselile iz izvorne države teh posameznikov in družin, in že obstaja na tem območju. Takšna obstoječa socialna mreža predstavlja osebam, ki so se priselile, podporo in pomoč pri iskanju zaposlitve, nastanitve ter vključevanju v novo okolje. Med raziskovanjem sem prišla do ugotovitve, da ima velik pomen na večini področij vključevanja jezik. Pri učenju jezika je osebam, ki so se priselile, v pomoč udeležba na tečajih slovenskega jezika ter neformalno učenje jezika, oviro pa jim predstavljajo službene in družinske obveznosti. Prav tako je nepoznavanje jezika ovira pri vključevanju otrok oseb, ki so se priselile, v vzgojne in izobraževalne inštitucije. Otrokom, ki so se priselili, je v teh inštitucijah na voljo dodatno učenje slovenskega jezika, pojavlja pa se pomanjkanje prostora v inštitucijah, predvsem, kadar želijo starši otroka vključiti med šolskim letom, ter pomanjkanje kadra, ki bi skrbel za izvajanje učenja maternega jezika otrok, ki so se priselili, in medkulturno vzgojo in izobraževanje. Raziskava je pokazala, da ima večina oseb, ki so se priselile, delovno mesto dogovorjeno že pred priselitvijo, najpogosteje pa nastanitev najdejo v najemniških stanovanjih. Velik pomen za osebe, ki so se priselile, ima IKT, saj jim omogoča, da ohranjajo stike s socialno mrežo v izvorni državi. Osebe, ki so se priselile v Šaleško dolino, se srečujejo z verbalnim in fizičnim nasiljem, katerega ozadje je diskriminacija in ksenofobija.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Brežnik], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 50444547

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0447
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico