VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Proposta di applicazioni didattiche del romanzo Uno, nessuno e centomila = Predlog didaktičnih aplikacij romana Uno, nessuno e centomila : magistrsko delo
    Vehar, Miha
    Literarna dela so prisotna v vsakem učnem načrtu maternega jezika in predstavljajo eno izmed osnov učenja materinščine. Pri pouku tujih jezikov pa je stanje drugačno: literatura ima zgolj postransko ... vlogo, ali pa sploh ne najde mesta v učnem procesu. V državah, kjer se italijanski jezik poučuje kot drugi (J2) oz. tuji jezik (TJ), tako stežka najdemo aktivnosti, osnovane na izsekih literarnih del. Gre za paradoks, ki kliče k premisleku o vlogi literature in k utemeljitvi njene uporabe pri pouku italijanščine kot J2/TJ. V magistrskem delu predstavim nekatere osnovne koncepte poučevanja literature pri pouku italijanščine kot TJ ter skušam pozvati učitelje k bolj pogosti in kreativni rabi literarnih besedil. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del pričenjam s kontekstualizacijo termina literarno besedilo. Sledita zgodovinski pregled vloge literature pri poučevanju in učenju TJ ter analiza trenutnega stanja. V nadaljevanju skušam podati razloge za vključevanje literarnih del v pouk TJ ter bralcu ponudim nabor osnovnih kriterijev za izbor besedila, namenjenega didaktični obdelavi. Praktični del naloge vsebuje didaktične aplikacije romana Uno, nessuno e centomila italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Literarno besedilo je rezultat različnih izbir njegovega avtorja in kot tako predstavlja zavesten odmik od besedil, s katerimi se srečujemo v vsakdanjosti. V šolskem okolju pa je literarno besedilo lahko tudi sredstvo, s pomočjo katerega poučujemo TJ. Prisotnost literarnih del pri poučevanju TJ ni nov fenomen, saj je bila literatura kot učno sredstvo del pouka že v časih Starega Egipta. Prepisovanje, glasno branje ter učenje literarnih besedil na pamet so najpogostejše tehnike, ki so se jih posluževali učitelji tudi kasneje, v obdobju Stare Grčije, Rimskega cesarstva in vse do dvajsetega stoletja. Po drugi svetovni vojni stopi v veljavo strukturalistični pristop, ki se osredotoča na slovnico in besedišče, literaturo pa povsem zbriše z zemljevida didaktike TJ. Šele prihod komunikativnega pristopa v osemdesetih letih literaturi ponovno odpre vrata v razred, vendar le delno, saj jo ta pristop obravnava kot jezikovno obliko, ki je bistveno drugačna od vsakdanje komunikacije, h kateri stremi. V zadnjih dvajsetih letih smo priča krepitvi prisotnosti literature, k temu pa je bistveno pripomogla izdaja Skupnega evropskega jezikovnega okvirja (SEJO), dokumenta, ki na evropski ravni nudi smernice za poučevanje TJ in ki med drugim spodbuja uporabo literarnih del. Analiza šestih učbenikov, namenjenih poučevanju italijanščine v slovenskih srednjih šolah, potrjuje, da je literatura spet našla mesto v učnem procesu, pa čeprav zgolj obrobno. Moyano López (2008:75) opaža, da učenci literaturo povezujejo z nečim težkim, dolgočasnim in zahtevnim, učitelji pa v njej vidijo dodatno pripravo, izgubo časa ter sredstvo, s katerim v razredu le stežka dosežejo želene rezultate. Na tej točki se moramo vprašati, ali v zgornjih predpostavkah lahko najdemo resnico, ali pa gre zgolj za neosnovane in stereotipne trditve. Med strokovnjaki teh dvomov ni, saj večina uporabi literarnih del pri poučevanju TJ pripisuje velik pomen. Albaladejo García (2007:5-9) uporabo literature utemelji v petih ključnih točkah. Kot razloge za poučevanje TJ preko literature navede univerzalnost literarnih tem, avtentičnost literarnih besedil, njihovo kulturno vrednost, jezikovno bogastvo ter moč, da vzpostavijo pristno osebno razmerje z bralcem. Carter in Long (1997:2-3) uporabo literarnih del utemeljita z vidika ciljev, ki jih želimo kot učitelji v razredu doseči, in izpostavita tri ključne modele: kulturni model, jezikovni model ter model osebnostne rasti. Pri izboru literarnega besedila je potrebno upoštevati vrsto kriterijev. Moyano López (2008:84-85) kriterije za izbor besedila razdeli v štiri skupine: pedagoški, jezikovni, didaktični in tematski. Med pedagoške kriterije uvrsti avtentičnost besedila ter motivacijo in interes dijakov. Medtem ko se jezikovni kriterij naslanja na formalne značilnosti besedila, je po didaktičnem kriteriju glavno vodilo možnost priprave raznovrstnih didaktičnih aplikacij na podlagi izbranega besedila. Zadnji, tematski kriterij, predlaga izbor besedil, čigar teme so družbeno ali kulturno zaznamovane in ki se kulturno z lahkoto približajo učencu. O kriterijih za izbor besedila v svoji študiji govori tudi Albaladejo García (2007:9-13). Učiteljem svetuje, naj izberejo avtentična besedila, ki so učencem jezikovno dostopna, so zanje pomembna ter jim vzbujajo motivacijo, prav tako kot Moyano López pa tudi ta avtorica pozitivno označi družbeno oz. kulturno zaznamovana besedila ter izpostavi, da je pomembno, da izberejo besedilo, na podlagi katerega bo možno pripraviti raznolike aktivnosti, ki bodo razvijale, če je le možno, vse štiri jezikovne spretnosti. Kriterij avtentičnosti je pogosto predmet polemik, katera besedila so najbolj primerna za delo v razredu. Albaladejo García (2007:12-13) zavrača uporabo prirejenih besedil ali stopenjskega branja in zagovarja uporabo avtentičnih besedil. V prid slednjih govori tudi SEJO (MCER, 2002:129-153), ki predlaga razvijanje učenčevih sposobnosti preko direktnega kontakta s pristnimi tujejezičnimi besedili. Taisti dokument (MCER, 2002:163-164) prav tako ponudi svoj prispevek k lažjemu izboru besedila. Kot poglavitne točke, na katere mora biti učitelj ob izboru pozoren, navede jezikovno kompleksnost besedila, besedilno vrsto, strukturo diskurza, fizično predstavitev, dolžino besedila ter relevantnost za učenca. Literarno delo, na katerem temelji predlog didaktičnih aplikacij, je roman Uno, nessuno e centomila, delo italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Pri izboru besedila sem upošteval vse kriterije, predstavljene v teoretičnem delu, ključna pa je bila moja pozitivna naravnanost do besedila. Na podlagi izbranih izsekov romana sem pripravil štirinajst aktivnosti, primernih za težavnost stopnje B2. Izseke sem zaradi dolžine besedila skrajšal, v izogib morebitnim nejasnostim pa sem jim dodal krajše glosarje s slovenskimi prevodi neznanih besed. Predlog didaktičnih aplikacij romana stremi k več ciljem. Tekom treh šolskih ur želim zbuditi zanimanje za italijansko književnost, predstaviti avtorja in poglavitne ideje romana, ponoviti nekatere slovnične strukture, obogatiti jezikovni zaklad dijakov ter jih spodbuditi h kritičnemu razmišljanju o vsebini in osrednjih temah romana. Ugotovili smo, da ima lahko literatura pomembno vlogo pri poučevanju TJ, prav tako pa smo pokazali, da predsodki profesorjev in učencev stojijo na rahlih tleh. Sodobni profesor je tako skorajda obvezan, da vključi v svoje ure tudi aktivnosti, ki izhajajo iz literarnih del. Za konec velja omeniti, da predstavljenih nalog še nismo uporabili v razredu, tako da ne moremo z gotovostjo jamčiti za njihovo uspešnost. Gre za predlog aplikacij, ki bo pridobil svojo pravo didaktično vrednost šele, ko bo preizkušen v šolskem okolju, natančneje v razredu italijanščine kot J2/TJ.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Vehar], 2014
    Jezik - italijanski
    COBISS.SI-ID - 54841954

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin Tolmin SIKTO v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico