VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Prevzemanje besedišča s področja računalniške terminologije iz angleškega v ruski in slovenski jezik : skupno diplomsko delo
    Rojc, Nina, 1987-
    V diplomskem delu se ukvarjam s prevzemanjem besedišča s področja računalniške terminologije iz angleškega v ruski in slovenski jezik. Najosnovnejši pogoj za prevzemanje elementov med jeziki je ... jezikovni stik. Jezikovni stik vzpostavi odnos med jezikoma, ki zavzameta vlogi jezika dajalca in jezika sprejemnika. Jezikovni stik je lahko posreden ali neposreden. Osnovni pogoj za jezikovno izposojanje predstavlja vsaj minimalen bilingvizem oziroma dvojezičje govorca, torej vsaj minimalno znanje jezika iz katerega si izposoja. Izposojeni elementi se v jeziku sprejemniku običajno modificirajo v skladu z značilnostmi jezika sprejemnika. Jezikovni element, ki je predmet izposojanja Filipović (1986) imenuje model (ang. model), ko je v obliki, ki se uporablja v jeziku dajalcu. Ko je element preoblikovan v skladu z značilnostmi jezika sprejemnika, ga imenuje replika (ang. replica). Ker gre pri tem za postopen proces, nastajajo kompromisne replike (ang. compromise replica), ki zadržijo določene lastnosti modela. Prevzemanje jezikovnih elementov, predvsem leksike, iz angleškega v ruski in slovenski jezik sega daleč v preteklost, vendar se je intenzivnejše prevzemanje začelo v 2. polovici 20. stoletja in zdi se, da je na začetku 21. stoletja izposojanje intenzivnejše kot kdajkoli. Prevzemanje tujejezičnih elementov pozna vsak jezik, ki je v svojem razvoju prišel v jezikovni stik z drugim jezikom. Velik del predmetnosti in idej, ki so danes znani po vsem svetu je podobno poimenovan v različnih jezikih. Posebno pri primerjavi evropskih jezikov je opazen obsežen nabor skupne evropske kulture, ki se odraža v korpusu skupne leksike, ki jo, poleg internacionalizmov, sestavlja tudi relativno velik delež anglicizmov. To že predstavlja določeno stopnjo dvojezičnosti, ki predstavlja pogoj za izposojanje. V razvoju jezika se vedno pojavlja potreba po poimenovanju nove predmetnosti, novih pojavov in pojmov. Nastajajo leksikalne praznine, ki jih mora jezik zapolniti. Vsak jezik ima mehanizme oblikovanja nove leksike iz obstoječih elementov z besedotvornimi procesi. Kljub temu se leksikalna praznina pogosto zapolni z izposojeno besedo iz drugega jezika. Razlogi za prevzemanje so lahko jezikovni ali zunajjezikovni. Najpogostejši jezikovni razlogi za prevzemanje so: potreba po poimenovanju nove predmetnosti, potreba po razmejitvi podobnih, a ne enakih pomenov, potreba po specializaciji pomena in tendenca k enobesednemu poimenovanju namesto opisnega. Najpogostejša zunajjezikovna razloga za prevzemanje sta prestižnost tuje besede v primerjavi z domačo in komunikativna aktualnost pojma in z njim povezane besede. Tako slovenščina kot ruščina sta relativno odprti za prevzemanje elementov iz drugih jezikov. V zadnjih nekaj desetletjih je najopaznejši vpliv angleščine. Ločimo različne vrste prevzemanja tujejezične leksike. V diplomski nalogi predstavljam citatne besede, kalkiranje ali dobesedno prevajanje in svobodno prevzemanje. Ko preučujemo prevzemanje iz tujega jezika, so predmet našega preučevanja besede ali drugi jezikovni elementi tujega izvora. V diplomski nalogi definiram pojme anglicizem, psevdoanglicizem in internacionalizem. Prevzete besede se v jeziku sprejemniku adaptirajo v skladu z njegovimi pravili. Ločimo različne vrste adaptacije: grafično, fonološko, morfološko in semantično. Terminologija je strokovno izrazje določene stroke, ki je urejeno na podlagi terminološkega dogovora. Cilj terminologije je nedvoumen opis vsakega pojma, ki se pojavlja v določeni stroki. Osnovne lastnosti terminologije so ustaljenost, ki omogoča trdnost terminološkega sistema, jezikovnosistemska ustreznost, ki omogoča vključitev termina v sistem jezika kot celote in gospodarnost, ki daje prednost krajšim oziroma enobesednim terminom. Termini nastajajo kot neologizmi, z namenom zapolnjevanja leksikalne praznine ali pa s procesoma terminologizacije (iz splošnega besedišča) in reterminologizacije (iz sorodnih strok). Danes je pogost tudi pojav determinologizacije, prehajanja terminov v splošno leksiko. V praktičnem delu diplomske naloge sem analizirala okvirno 100 izrazov s področja računalniške terminologije, ki so v tem trenutku blizu povprečno kompetentnemu uporabniku računalnika in spleta. Besedišče sem iskala v slovenski računalniški reviji Monitor in ruski spletni računalniški reviji Kompʹjuterra. Na podlagi analize besedišča je mogoče izpeljati nekaj zanimivih ugotovitev. Predvidevala sem, da v ruski računalniški terminologiji večino izrazov prestavljajo anglicizmi, v slovenščini pa domači izrazi. Analiza je pokazala, da v slovenščini največji delež besedišča računalniške terminologije predstavljajo prevodne ustreznice (40%), nekaj manj je kalkov (28%), anglicizmov (25%), najmanj pa ustvarjenih besed (6%). V ruščini je največ anglicizmov (50%), nekaj manj prevodnih ustreznic (31%), kalkov (19%), ustvarjenih besed pa praktično ne srečujemo. V računalniški terminologiji obeh preučevanih jezikov srečamo relativno veliko prevodnih ustreznic in kalkov, izrazitejša pa je razlika v številu anglicizmov. Razliko med prisotnostjo anglicizmov v slovenščini in ruščini lahko razlagamo kot posledico večje odprtosti angleškemu elementu, ki jo je v ruskem jeziku mogoče zaznati tudi širše, ne samo na področju računalniške terminologije.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Rojc], 2015
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 57000546

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 2 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico