VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vključevanje šolske knjižnice v osnovni šoli pri obravnavi učencev s specifičnimi učnimi težavami : magistrsko delo : s prilogami na CD-ROMU
    Tutuš, Ivana
    V raziskavi za magistrsko nalogo smo ugotavljali, kakšne so možnosti za vključevanje šolske knjižnice v delo z učenci s specifičnimi učnimi težavami. S pomočjo izvedbe standardiziranega in ... strukturiranega intervjuja pri 30-ih učencih, ki imajo specifične učne težave in 8-ih šolskih knjižničarkah iz osnovnih šol na goriškem, smo želeli izvedeti kaj tem učencem pomeni šolska knjižnica, kako jim ustreza ureditev gradiva, kako pogost je njihov obisk knjižnice, ter kakšen je razlog le tega, kakšnega knjižničarja si želijo v knjižnici, h komu se odpravijo po pomoč, ter ali si želijo sodelovanja s knjižničarjem pri individualni uri. Pri šolskih knjižničarkah pa smo želeli spoznati, s katero skupino teh učencev se najpogosteje srečujejo, kakšni občutki, jih prevzamejo ob stiku z učenci s specifičnimi učnimi težavami, kako ocenjujejo svojo kompetentnost in možnosti izobraževanja na področju specifičnih učnih težav, kako po mnenju šolskih knjižničark na možnost vključevanja šolske knjižnice v delo z učenci s specifičnimi učnimi težavami gledajo vodstvo in drugi strokovni delavci šole, kako goriške šolske knjižničarke vidijo nastalo situacijo, na kakšen način knjižničarke tem učencem pomagajo in kako jih motivirajo za knjižnico. Rezultati kažejo, da tej skupini učencev knjižnica pomeni možnost izposoje gradiva, učenja in druženja. Postavitev gradiva v knjižnici večini učencem ne ustreza, primernejša bi bila označitev gradiva s piktogrami. Težave, ki jih imajo učenci ne vplivajo na pogostost obiska knjižnice, najpogosteje jo ti učenci obiščejo 2 krat tedensko, zaradi izposoje gradiva, pisanja domače naloge in druženja. V svojih knjižnicah si želijo knjižničarja, ki jim je pripravljen pomagati in je obenem prijazen. Po pomoč pa se kljub temu najprej zatečejo k staršem, prijateljem in učiteljem. Torej ne preseneča, da vsakršno sodelovanje s knjižničarjem pri individualnih urah zavračajo. Rezultati goriških šolskih knjižničark kažejo na to, da se najpogosteje srečujejo z dislektiki, ob stiku z učenci, ki imajo specifične učne težave največkrat začutijo strah in dvom. Knjižničarke sebe ne ocenjujejo kot kompetentne za delo s to skupino učencev, kljub dobrim možnostim izobraževanja na tem področju. Vodstvo šole in ostali strokovni delavci se zavedajo pomena vključitve šolskega knjižničarja v proces dela z učenci s specifičnimi učnimi težavami, a tega ne izvajajo, kar potrdijo tudi knjižničarke, ki nimajo priložnosti za delo s temi učenci. Lahko pa jim nudijo pomoč v knjižnici, najpogosteje pri iskanju in svetovanju glede ustreznosti izbranega gradiva, ter jih motivirajo za knjižnico prek kvizov, pomoči v izposoji itd. Želja in volja šolskih knjižničark na goriškem za delo z učenci s specifičnimi učnimi težavami ni vprašljiva, le še specialni pedagogi morajo uvideti, da tudi šolski knjižničar lahko pripomore k napredku te skupine učencev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [I. Tutuš], 2017
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 63975778

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ na dom 1 izv.
v čitalnico 2 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico