VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Frazeološka kompetenca slovenskega mladostnika : doktorska disertacija
    Rigler Šilc, Katarina
    Doktorska disertacija z naslovom Frazeološka kompetenca mladostnika odgovarja na tri osrednja raziskovalna vprašanja: kakšna je frazeološka kompetenca slovenskega mladostnika, kako se skozi rabo ... frazemov razkriva čustveni "svet" mladostnikov, v katerem živijo, ter kakšna je razlika oziroma podobnost med frazemi, ki jih mladostniki sprejemajo in uporabljajo v najstniških revijah in na spletnem omrežju Facebook, v primerjavi s frazemi v učbeniškem gradivu, na oblikovni, pomenski in pragmatični ravni. Razdeljena je na dve dela: na teoretični in empirični. Teoretični del je sestavljen iz štirih poglavij. V prvem poglavju je predstavljena frazeologija kot jezikoslovna veda in osnovna enota frazeologije % frazem. Podrobneje so predstavljene lastnosti frazema, in sicer večbesednost, stalnost in idiomatičnost. Poglavje se sklene s pregledom stanja frazeologije v slovenistiki. V drugem poglavju je predstavljeno obdobje mladostništva z njegovimi značilnostmi. Recepcijo in produkcijo frazemov smo raziskovali pri mladostnikih, starih od 11 do 15 let, ki sodijo v obdobje zgodnjega mladostništva. V tej starosti imajo mladostniki uzaveščeno zvrstnost o jezikovni rabi. Pri pogovoru z vrstniki uporabljajo mladostniški sleng. Raziskava petdesetih strani besedil, ki so jih mladostniki ustvarili pri komunikaciji na Facebooku, je pokazala, da sodoben način komunikacije prek e-medijev prinaša tudi spremembe v jeziku. Mladostniki pri tvorjenju sporočil zaradi čim bolj doslednega približevanja govorjenemu jeziku, nepoznavanja pravil in hitrosti namerno in nenamerno kršijo norme zapisanega knjižnega jezika. Kažejo se številni odstopi, npr. neuporaba ločil, prekomerno kopičenje ločil in črk, zapisi z malimi tiskanimi črkami (ne glede na lastna imena ali začetek povedi). Zapisi nekaterih slovenskih besed vsebujejo tudi črke, ki jih ni v slovenski abecedi. Mladostniki uporabljajo krajšave, emotikone in besede iz tujih jezikov. Tretje poglavje obravnava razumevanje frazemov. Ti so v spominu zastopani kot celota, pri razumevanju naj ne bi bili najprej prepoznani v dobesednem pomenu, ampak bi morali govorci direktno zaznati frazeološki pomen. Četrto poglavje se osredotoča na frazeološko kompetenco mladostnika. Z izrazom frazeološka kompetenca označujemo prepoznavanje, razumevanje in rabo frazemov. Rezultati raziskave avtentičnih in nelektoriranih besedil, ki so jih mladostniki ustvarili na Facebooku, so pokazali, da mladostniki v e-komunikaciji uporabljajo frazeološke enote. Med stotimi pregledanimi frazemi jih je kar 52 pragmatičnih. To potrjuje, da se pisna oblika ohranja v pragmatični frazeologiji. Posebnosti na področju slengovske frazeologije razvrščamo v pet kategorij: 1 Mladostniki uporabljajo frazeme, ki vsebujejo sestavine iz tujih jezikov ali pa celotne frazeme v tujih jezikih, npr. from the bottom of my heart, boli mene čošak. 2 Uporabljajo frazeme, katerih 8 sestavina je vulgarizem, npr. pička/pizda materna. 3 Pogosto uporabljajo frazeme, katerih sestavina je glagol biti, npr. biti skupaj; biti za. 4 Uporabljajo novo nastale frazeme, npr. biti v koga, dati komu konec. 5 V pregledanem gradivu izstopa krajšanje značilnih (stalnih) besednih zvez, npr. LP - lep pozdrav; OMG - oh my god. Če te krajšave razvežemo, dobimo pragmatični frazem. Za tovrstne enote uvajamo novo poimenovanje, in sicer kratkopisni pragmatični frazemi. S tem izrazom pojmujemo le tiste krajšave, ki jih prejemniki v govorjenem kodu razvežejo v pragmatični frazem. S tem odpiramo novo področje v frazeologiji. Empirični del temelji na raziskovanju in primerjanju treh oziroma štirih zbirk oziroma korpusov frazemov (386 frazeoloških enot), s katerimi se srečujejo slovenski mladostniki. Prvi korpus je sestavljen iz frazemov, ki se pojavljajo v revijah za mladostnike. Razdeljeni so na dva dela: na frazeme, ki jih avtorji (odrasle osebe) revij za mladostnike uporabljajo v svojih prispevkih - torej jih mladostniki sprejemajo, in na frazeme, ki jih mladostniki uporabljajo v prispevkih v mladostniških revijah. Tretji korpus je sestavljen iz frazemov, ki jih mladostniki uporabljajo na Facebooku. Četrti korpus je sestavljen iz frazemov, ki se pojavljajo v učbenikih za obravnavo neumetnostnih besedil v tretjem triletju osnovne šole. Med frazeološkimi enotami iz učbeniškega gradiva ni navedene niti ene, ki bi jo mladostniki uporabili pri komunikaciji na Facebooku. Na mladostnikovo frazeološko kompetenco ne vpliva znanje, ki ga o frazeologiji učenci pridobijo v šoli z učnim načrtom. V SSKJ je navedenih in s pomenskimi opisi opremljenih 81 % frazemov, v SSF pa 49 % (v povprečje niso vključeni stavčni frazemi). Glede na majhen obseg vključenih frazeoloških enot v Slovar slovenskih frazemov se odpira vprašanje, zakaj se en avtor sam loti tako velikega projekta, ko pa je v slovenskem prostoru kar nekaj kakovostnih frazeologov. Frazeme iz korpusov smo analizirali na oblikovni, pomenski in pragmatični ravni. Med vsemi 386 frazemi jih je 15 % stavčnih, 85 % pa nestavčnih. Med nestavčnimi frazemi mladostniki sprejemajo in uporabljajo predvsem glagolske frazeme, sledijo prislovni, medmetni in samostalniški. Mladostniki sprejemajo tudi stavčne frazeme, vendar jih sami ne uporabljajo. Stavčni frazemi so le v korpusu, v katerem so frazemi iz učbeniškega gradiva, in v korpusu, v katerem so frazemi, ki jih pišejo odrasli. Mladostniki pri produkciji uporabljajo kratkopisne pragmatične frazeme. Pregled frazemov glede na podobne/sorodne sestavine, ki jih vsebujejo, je pokazal, da so med mladostniki najpogosteje zastopani frazemi, ki vsebujejo sestavino za poimenovanje delov telesa, t. i. somatizmi. Teh frazemov je skoraj ena tretjina. Mladostniki somatizme ne le sprejemajo, ampak jih tudi uporabljajo, pri tem pa so najpogostejša sestavina živci. 9 Za mladostniški jezik je značilno izražanje čustev, kar se odraža tudi skozi frazeme. S 37 % frazemov (od 49, s katerimi izražajo čustva) mladostniki izražajo pozitivna čustva, s 63 % pa negativna. Med negativnimi najpogosteje izražajo jezo. Povzamemo lahko, da je svet mladostnika prežet z negativnimi čustvi. Na tem mestu se poveže empirični del s teoretičnim. Mladostniki so v tem obdobju zaskrbljeni zaradi svojega zunanjega videza, težave imajo s pričakovanji staršev, šole in družbe. Svojo nemoč, jezo in občutek manjvrednosti izražajo tudi s frazemi. Doktorsko disertacijo sklenemo z zbirko "novih" slengovskih frazemov, ki bi lahko postala tudi del osnutka za slovar slengovskih frazemov. Ključne
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Rigler Šilc], 2017
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 64670562

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

    Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK



Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ na dom 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ljubljana NUK v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
Univerzitetna knjižnica Maribor Maribor UKM v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico